Torek, 10. 12. 2024, 7.09
1 teden
Vojna na Bližnjem vzhodu
Sirska vlada dobila novega prehodnega vodjo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,66
Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel Mohamed al Bašir, so danes poročali sirski mediji in dodali, da bo Bašir na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
16.22 Izraelski minister potrdil napade v Siriji
14.28 Vodenje prehodne vlade v Siriji prevzel Mohamed al Bašir
13.37 Izraelska vojska v Gazi ubila več kot 30 ljudi
11.04 Sirska uporniška skupina HTS obljublja pregon odgovornih za zločine pod režimom Asada
7.51 Varnostni svet ZN pripravlja izjavo o Siriji
7.49 Nemčija in Francija pogojno pripravljeni sodelovati z novimi voditelji Sirije
7.08 Izrael z nizom napadov po vsej Siriji
16.22 Izraelski minister potrdil napade v Siriji
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes potrdil, da je izraelska vojska v nočnih napadih zadela več sirskih vojaških plovil. Skupaj s premierjem Benjaminom Netanjahujem sta ukazala oboroženim silam, naj po padcu sirskega režima na jugu države vzpostavijo območje brez orožja. Turčija in ZN medtem obsojata delovanje izraelskih sil v Siriji.
"Izraelska vojska je v zadnjih dneh izvajala operacije v Siriji, da bi napadla in uničila strateške zmogljivosti, ki ogrožajo Izrael. Mornarica je sinoči uspešno uničila sirsko floto," je Kac dejal med današnjim obiskom izraelske pomorske baze v severnem mestu Haifa.
"Skupaj s predsednikom vlade sem vojski naročil, naj na jugu Sirije vzpostavi sterilno obrambno območje brez orožja in terorističnih groženj ter brez stalne izraelske prisotnosti, da bi preprečili nastanek in organizacijo terorizma v Siriji," je še dodal obrambni minister.
Ob tem je opozoril nove sirske oblasti, naj ne sledijo poti nedavno odstavljenega predsednika Bašarja al Asada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Združeni narodi medtem pozivajo Izrael, naj preneha izvajati vojaške operacije v Siriji. "Še vedno smo priča premikom izraelskih sil in bombardiranju Sirije. To se mora ustaviti. To je izredno pomembno," je danes dejal posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen.
Izraelske vojaške operacije je obsodila tudi Turčija, ki je ob tem izrazila podporo suverenosti, politični enotnosti in ozemeljski celovitosti Sirije.
"Ostro obsojamo vstop Izraela na ločitveno območje med Izraelom in Sirijo. V tem občutljivem obdobju, ko se je pojavila možnost za dosego miru in stabilnosti, ki si ju sirsko ljudstvo želi že več let, Izrael ponovno kaže svojo okupatorsko miselnost," je sporočilo zunanje ministrstvo v Ankari.
Izraelska vojska je kmalu po padcu Asadovega režima ta konec tedna vstopila na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote in v zadnjih 48 urah na sirskem ozemlju izvedla več kot 300 napadov, s katerimi naj bi nameravala uničiti vojaške zmogljivosti bivšega režima.
14.28 Vodenje prehodne vlade v Siriji prevzel Mohamed al Bašir
Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel Mohamed al Bašir, so danes poročali sirski mediji in dodali, da bo Bašir na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Bašir, sicer diplomirani elektroinženir, od januarja letos v provinci Idlib na severozahodu Sirije vodi t. i. vlado odrešitve islamističnih upornikov, ki je bila ustanovljena leta 2017, da bi pomagala prebivalcem Idliba, ki so ostali odrezani od vladnih storitev.
Njegovo imenovanje na čelo prehodne vlade se je zgodilo po tem, ko so islamistični uporniki v nedeljo zavzeli prestolnico Damask in strmoglavili režim Bašarja al Asada. Njegovo vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti v državi leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade v državi.
Osrednja uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) je kmalu po padcu režima obljubila oblikovanje nove prehodne vlade. Vodja HTS Abu Mohamed al Džolani pa se je v ponedeljek z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve.
13.37 Izraelska vojska v Gazi ubila več kot 30 ljudi
V napadih izraelskih sil na severu Gaze je bilo v ponedeljek ubitih 25 ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočila civilna zaščita v oblegani palestinski enklavi. Tamkajšnje oblasti poročajo tudi o najmanj 13 smrtnih žrtvah današnjih izraelskih napadov, število ubitih v Gazi je naraslo na 44.786.
"Izraelski napadi v ponedeljek zvečer so bili usmerjeni na večnadstropno stavbo, pri čemer je bilo ubitih 25 ljudi. Šestnajst trupel smo identificirali, drugi ljudje pa so še vedno ujeti pod ruševinami," je za AFP povedal tiskovni predstavnik civilne zaščite Mahmud Basal. Dodal je, da je med ubitimi pet žensk in pet otrok.
Palestinska civilna zaščita je danes sporočila tudi, da je bilo v napadu na hišo v begunskem naselju Nuseirat v osrednji Gazi ubitih sedem ljudi, skupno pa so izraelski napadi v palestinski enklavi danes terjali najmanj 13 življenj, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska vojska po navedbah AFP napadov ni komentirala, medtem pa nadaljuje operacije zlasti v severnem delu Gaze, ki je že več kot dva meseca tarča intenzivne vojaške kampanje. Njen namen je po besedah predstavnikov izraelskih sil preprečiti borcem palestinskega gibanja Hamas, da bi se tam znova organizirali.
Podobno je v izjavi za izraelske medije v ponedeljek zvečer dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki bo danes na sodišču v Tel Avivu pričal v postopku, ki poteka proti njemu zaradi obtožb o korupciji, goljufijah in podkupovanju.
"Če bomo zdaj končali vojno, se bo Hamas vrnil, si opomogel in nas znova napadel, tega pa si ne želimo. Cilj je uničenje Hamasa in njegovih vojaških in upravnih zmogljivosti, da bi preprečili prihodnje napade, vendar cilj še ni dosežen," je dejal.
Izrael tako nadaljuje ofenzivo na Gazo, ki se je začela kot odgovor na napad gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo od takrat v Gazi ubitih najmanj 44.786 ljudi, še več kot 106 tisoč je ranjenih.
11.48 Izraelska vojska izvedla več kot 300 napadov na cilje v Siriji
Po zadnjih poročilih Sirskega observatorija za človekove pravice je izraelska vojska v zadnjih 48 urah izvedla več kot 300 napadov na cilje po vsej Siriji, vključno z Damaskom. Pri tem je uničila nekaj najpomembnejših vojaških zmogljivosti.
Glede na poročanje lokalnih medijev, ki jih povzema britanski BBC, je bil med zadetimi tudi center za raziskave Barze, povezan s kemičnim orožjem, ki je bilo v napadu popolnoma uničeno.
Je pa izraelska vojska danes zanikala poročila, da njeni tanki napredujejo proti Damasku. "Sile so nameščene znotraj varovalnega pasu in na obrambnih točkah blizu meje, da bi varovale izraelske meje," je na omrežju X še zapisal tiskovni predstavnik vojske Avičaj Adrae.
Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je medtem Izrael pozval, naj ustavi bombardiranje Sirije. "Še vedno smo priča izraelskim premikom in bombardiranju sirskega ozemlja. To se mora nehati," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ženevi.
11.04 Sirska uporniška skupina HTS obljublja pregon Asadovih zločincev
Vodja uporniške skupine Hajat Tahrir Al Šam (HTS) Abu Mohamed Al Džolani je danes obljubil, da bodo preganjali vse nekdanje visoke uradnike pod režimom Bašarja Al Asada, odgovorne za vojne zločine in mučenje. Uporniki so medtem sporočili, da so v eni od bolnišnic blizu prestolnice Damask našli več deset trupel z znaki mučenja.
"Brez oklevanja bomo poklicali na odgovornost zločince, morilce, varnostne in vojaške častnike, ki so sodelovali pri mučenju sirskega ljudstva," je na Telegramu sporočil Džolani, ki zdaj uporablja svoje pravo ime Ahmed Al Šara. Dodal je, da bodo nagradili vse, ki bodo posredovali informacije o visokih uradnikih, vpletenih v vojne zločine.
Skupina HTS je po nedeljskem padcu režima Asada obljubila oblikovanje nove prehodne vlade. Šara se je nato v ponedeljek z odhajajočim premierjem Mohamedom Al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, s katerim naj bi sirskemu narodu še naprej zagotavljali osnovne storitve.
Kmalu po tem, ko so uporniki zavzeli Damask, so začeli osvobajanje ljudi iz zaporov, med drugim tudi iz zloglasnega zapora Sednaja. Bele čelade, skupina civilne zaščite v Siriji, so danes razglasile konec iskalne akcije v Sednaji. Med iskanjem namreč niso odkrili novih "neodprtih ali skritih prostorov v objektu", so dodali.
Uporniki so medtem v ponedeljek za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so v bolnišnici Harasta blizu Damaska našli približno 40 trupel z jasnimi znaki mučenja. Trupla so bila v vrečah, ki so bile označene s številkami in včasih tudi z imeni.
Predstavnica preiskovalne komisije ZN za Sirijo Linnea Arvidsson pa je za britanski BBC sporočila, da so posnetki in fotografije, ki prikazujejo razmere v Asadovih centrih za pridržanje, šokantni, a ne presenetljivi. Dodala je, da ZN od leta 2011 zbira informacije o sirskih centrih za pridržanje, dostop do njih pa so pridobili šele v ponedeljek.
7.51 Varnostni svet ZN pripravlja izjavo o Siriji
Predstavniki držav članic Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek na izrednem zasedanju za zaprtimi vrati izražali podporo ohranitvi ozemeljske celovitosti in enotnosti Sirije, sta novinarjem povedala predstavnika Rusije in ZDA. Varnostni svet po besedah namestnika ameriške veleposlanice Roberta Wooda pripravlja izjavo.
Bliskovito strmoglavljenje režima predsednika Bašarja Al Asada je presenetilo tudi diplomate v New Yorku, ki skupaj s prestolnicami skušajo najti skupno stališče do krize.
"Varnostni svet je bolj ali manj poenoten glede potrebe po ohranitvi ozemeljske celovitosti in enotnosti Sirije, glede potrebe po zaščiti civilistov in nadaljevanja humanitarne pomoči. Dogodki so presenetili vse, tudi člane Varnostnega sveta. Moramo počakati in oceniti, kako se bo položaj razvijal," je novinarjem povedal ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija.
Podobno izjavo je podal tudi Wood, ki je dejal, da ni nihče pričakoval, da se bodo sirske sile sesule kot hiša iz kart. "Položaj je zelo spremenljiv in se bo verjetno spreminjal iz dneva v dan," je dejal Američan in dodal, da iščejo skupni jezik in bodo to izrazili z izjavo.
Nebenzija in Wood nista znala odgovoriti na vprašanje, ali bodo vodilni sirsko uporniško skupino Hajat Tahrir al Šam (HTS) odstranili s seznama terorističnih organizacij. Skupina je tako na seznamu ZN kakor tudi ZDA in več drugih držav.
Predstavnik Rusije, ki je zadnjih 13 let državljanske vojne podpirala Al Asada, je pri tem zbodel Američane, da jim lahko izplačajo deset milijonov dolarjev denarne nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije voditelja omenjene skupine Abuja Mohameda Al Džolanija.
"Rekel sem Američanom, naj mi dajo deset milijonov in jim bom dal naslov, kjer ga lahko najdejo," je dejal Nebenzija in spomnil na ameriško tiralico za vodjem HTS.
7.49 Nemčija in Francija pogojno pripravljeni sodelovati z novimi voditelji Sirije
Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v ponedeljek sporočila, da sta pripravljena sodelovati z novimi voditelji Sirije na podlagi varstva človekovih pravic ter zaščite etničnih in verskih manjšin, je sporočil urad nemškega kanclerja. Zavzela sta se tudi za ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije.
"Oba sta se strinjala, da sta pripravljena sodelovati z novim vodstvom na podlagi varovanja temeljnih človekovih pravic ter zaščite etničnih in verskih manjšin," je po pogovorih med Scholzem in Macronom sporočil urad kanclerja in dodal, da sta voditelja poudarila pomen ohranitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Sirije.
Prav tako sta se dogovorila, da bosta krepila zavezanost Evropske unije Siriji, zlasti pri podpiranju "vključujočih političnih procesov v Siriji" ob sodelovanju z bližnjevzhodnimi partnerji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Scholz in Macron sta o Siriji razpravljala po tem, ko so islamistični uporniki v nedeljo zavzeli Damask in strmoglavili režim Bašarja Al Asada, čigar vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti v državi leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade v državi.
Od začetka ofenzive upornikov konec novembra je bilo ubitih več kot 820 ljudi, vključno s 111 civilisti, razseljenih pa 280 tisoč ljudi. Številni zahodni voditelji so že pozdravili konec vladavine Al Asada, a se bojijo nadaljnjih nemirov v državi.
7.08 Izrael z nizom napadov po vsej Siriji
Poročila o izraelskih napadih na Sirijo se vrstijo že zadnja dva dneva, odkar so uporniki v bliskoviti ofenzivi pretekli konec tedna strmoglavili režim Bašarja Al Asada. Kot je danes sporočil observatorij, so izraelska letala v zadnjih 48 urah na sirskem ozemlju izvedla okrog 250 napadov s ciljem uničenja vojaških zmogljivosti nekdanjega režima.
Kot navaja observatorij, so bili pri tem uspešni. "Izrael je uničil najpomembnejša vojaška območja v Siriji, vključno z letališči in njihovimi skladišči, letalskimi eskadriljami, radarji, signalnimi postajami in številnimi skladišči orožja in streliva na različnih lokacijah," je v izjavi sporočil observatorij s sedežem v Londonu.
Poleg tega je blizu pristaniškega mesta Latakija Izrael ciljal zmogljivosti zračne obrambe ter pri tem poškodoval sirske vojaške ladje ter skladišča. V Damasku in njegovi okolici so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tarča napadov vojaška poslopja, raziskovalni centri in centri za elektronsko bojevanje.
Glede na poročanje lokalnih medijev, ki jih povzema britanski BBC, je bil med zadetimi tudi center za raziskave, povezan s kemičnim orožjem. Izraelska stran je že v nedeljo poročala o obstreljevanju prizorišč s kemičnim orožjem in raketami dolgega dosega, češ da ne želi, da bi to orožje po padcu Al Asada padlo v roke skrajnežev.
Pristojna agencija ZN, Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) sirske oblasti poziva, naj zagotovijo varnost skladišč s kemičnim orožjem. Ni sicer znano, kje in koliko kemičnega orožja ima Sirija, a Al Asad naj bi ga nekaj ohranil tudi po napadu s sarinom na predmestje Damaska leta 2013.
Izrael je po padcu sirskega režima tudi poslal svoje enote na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote, kar je zunanji minister Gideon Sar označil za omejen in začasen ukrep, sprejet iz varnostnih razlogov.
