Japonsko varčevanje na račun 70.000 duševnih bolnikov

Japonska, ki ima med razvitimi državami najvišjo stopnjo psihiatrične hospitalizacije, bi z odpustitvijo 70.000 duševnih bolnikov iz ustanov morda res prihranila 1,8 bilijona jenov, kot poroča The Japan Times, oziroma 17 milijard evrov, vendar pa bi po besedah Yuga Miyata, ki vodi bolnišnico Yokohama Camellia, to pomenilo, da bi na tisoče pacientov pristalo na ulici. "Vlada misli samo na nižanje stroškov, vendar če odpustimo 70.000 pacientov, se jih bo več tisoč znašlo na ulici, saj se nimajo kam vrniti," poudarja Yugo Miyata. Obrniti petdesetletno japonsko tradicijo izoliranja duševnih bolnikov bo čez noč nemogoče. Večina pacientov namreč nima več živečih sorodnikov ali so bili tako dolgo hospitalizirani, da se sami ne bi več znašli. Stigma sorodnika z duševnimi motnjami je na Japonskem izjemno močna, zato številni ne čutijo dolžnosti, da bi skrbeli za svoje hospitalizirane svojce. Japonsko ministrstvo za zdravstvo si je sicer nalogo praznjenja postelj zadalo že leta 2004, vendar jim je do septembra 2009 uspelo izprazniti samo 6.806 postelj, 348.121 pacientov pa je ostalo hospitaliziranih. Da bi pospešili znižanje deleža zasedenih postelj, je vlada letos izbrala 25 psihiatričnih ustanov, ki bodo v poskusnem programu skušale zmanjšati število pacientov za 10 odstotkov v obdobju treh do petih let. Vendar pa v državi, kjer večanje števila ostarelih bolnikov sovpada z nižanjem deleža aktivnega prebivalstva, to ne bo preprosto. Če bi dosegli zadane cilje, bi na leto prihranili 100 milijard jenov. Leta 2025 bo vsak tretji Japonec star več kot 65 let, medtem ko jih je bilo leta 1990 samo 12 odstotkov. Po podatkih OECD iz decembra 2009 zasedajo starejši državljani približno dve tretjini bolniških postelj na Japonskem, oskrba duševno bolnih pa znaša 5,2 odstotka letnega proračuna za zdravstvo, ki sicer znaša 34,8 bilijona jenov. Medtem ko so v ZDA in Zahodni Evropi z zapiranjem psihiatričnih ustanov in integriranjem bolnikov v družbo začeli že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je močna stigma duševnih bolezni na Japonskem takšne posege preprečevala. Danes je na Japonskem 1076 psihiatričnih ustanov, ki so 90-odstotno zasedene. Japonska ima po podatkih OECD 13,5-krat več psihiatričnih postelj na 100.000 prebivalcev kot ZDA in 4,5-krat več kot Velika Britanija. "Številni bolniki ne potrebujejo več zdravniške oskrbe," pravi Yuji Okazaki, vodja tokijske bolnišnice, "vendar nimajo doma, kamor bi se lahko vrnili, saj so njihovi starši umrli, bratje in sestre pa ne čutijo dolžnosti, da bi skrbeli zanje." Leta 2008 je delež bolnikov z demenco narasel na 17 odstotkov, za 6 odstotnih točk v primerjavi z letom 1998. "Bolnišnice ne sprejemajo dementnih bolnikov, zato ti pogosto pristanejo v psihiatričnih ustanovah," opozarja Okazaki. Z visokimi subvencijami psihiatričnim ustanovam, med katerimi jih je 90 odstotkov v lasti zdravnikov, je motivacija za odpuščanje bolnikov majhna. Subvencije so psihiatrične ustanove spremenile v domove za starostnike, več bolnikov pa pomeni več prihodkov za lastnike zasebnih bolnišnic. Duševni bolniki so na Japonskem v povprečju hospitalizirani za 307 dni, medtem ko je povprečje v ZDA nekaj več kot en teden, v Veliki Britaniji pa 11 tednov. Združenje japonskih psihiatričnih ustanov, ki predstavlja 88 odstotkov zasebnih psihiatričnih bolnišnic, bo predlagalo, da se v zameno za vladno kompenzacijo namesto odpuščanja nekatere bolnike premesti v oskrbo, ki zahteva manj zdravniške pozornosti in stroškov.