Sreda, 16. 8. 2017, 4.11
7 let, 2 meseca
Je to mož, ki ima v rokah prihodnost Evrope?
Čez dober mesec bodo Nemci volili nov nemški parlament. Če bodo liberalci, ki jih vodi Christian Lindner, dosegli dober izid, bo Nemčija jeseni dobila konservativno-liberalno koalicijo.
Po zadnji javnomnenjski napovedi agencije Insa/YouGov ima največ podpore med nemškimi volivci Krščanska unija (CDU/CSU) Angele Merkel (37 odstotkov), z dokaj velikim zaostankom ji sledijo socialdemokrati (SPD) Martina Schulza (25 odstotkov).
- Je to novi vladar Evrope?
- Levičarka, ki nima rada Merklove in je dobila torto v glavo
- To so zvijače, s katerimi se Merklova ohranja na oblasti
- Je to nova največja mora Angele Merkel?
Hud boj za tretje mesto, Zeleni v nevarnem območju
Večja gneča je za tretje mesto, kjer so si zelo blizu Levica Sahre Wagenknecht (10,5 odstotka) ter liberalci (FDP) Christiana Lindnerja in protimigrantska Alternativa za Nemčijo (AfD), katere prva dama je Alice Weidel (obe stranki bi dobili po devet odstotkov).
Na šestem mestu po podpori so Zeleni, ki so jim anketarji namerili skromnih 6,5 odstotka, kar je nevarno blizu petim odstotkom, ki še vodijo v nemški bundestag.
Horst Seehofer, Angela Merkel in Christian Lindner leta 2010 v pogovoru ob izbiranju predsednika države v nemškem bundesratu. Bo ta trojica letos jeseni sestavljala novo vlado?
Črno-rumena koalicija?
Čeprav je največ možnosti za to, da bo po nemških volitvah (te bodo 24. septembra, torej na isti dan, ko bomo v Sloveniji na referendumu odločali o prihodnosti drugega tira) Nemčija dobila novo staro veliko koalicijo z Merklovo na čelu, so odprte tudi druge možnosti.
Ena od realnejših je tudi črno-rumena koalicija. Pogoj za to koalicijo je seveda, da se bodo Lindnerjevi liberalci oziroma svobodni demokrati dobro odrezali in dobili toliko sedežev, da Merklovi ne bo treba več sklepati nove koalicije s socialdemokrati.
Bo Lindnerjev liberalizem sooblikoval evropsko prihodnost?
V primeru oblikovanja konservativno-liberalne koalicije, ki je najmočnejši evropski državi nazadnje vladala med letoma 2009 in 2013, pa bodo imele na prihodnost tako Nemčije kot EU velik vpliv zamisli prvaka liberalcev Lindnerja.
Preden se je popolnoma vrgel v politične vode, se je Lindner ukvarjal tudi s podjetništvom (med drugim je svetoval pri trgovanju z elektriko in soustanovil internetno podjetje), a ni bil preveč uspešen. Veliko bolje mu gre na političnem parketu.
Poglejmo podrobneje Lindnerjevo ideologijo in politično pot. V FDP je vstopil že kot osemnajstletnik in leta 2000, ko je imel 21 let, postal najmlajši poslanec v deželnem parlamentu svoje rodne zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija.
Nemška politična zvezda
Vsenemška politično-medijska zvezda je postal leta 2009, ko se mu je na volitvah uspelo prebiti v zvezni parlament v Berlinu. Poleg svoje mladosti je izstopal zlasti s svojim navdušenjem nad klasičnim liberalizmom anglosaškega sloga, kar je bil do takrat precej redek pojav v Nemčiji, tudi znotraj FDP.
Lindner je predsednik stranke postal decembra 2013, po velikem polomu na zveznih volitvah leta 2013, ko se stranki prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v bundestag.
FDP oziroma Stranka svobodnih demokratov je stranka, ki je bila v (zahodno)nemškem parlamentu od njegovega začetka, to je od leta 1949. Kot manjšinski partner je sodelovala v številnih vladah, tako v koaliciji s konservativci kot socialdemokrati. Njen izpad iz parlamenta leta 2013 je bil zato velik šok. Na fotografiji: predvolilni plakat pred volitvami leta 2013, na katerem Lindnerju delata družbo starosti FDP, nekdanji legendarni in dolgoletni nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher (levo) ter nekdanji šef FDP in prav tako nekdanji zunanji minister Guido Westerwelle. Oba, Genscher in Westerwelle, sta umrla lani.
Lindner obudi liberalce od mrtvih
Takrat so številni že pokopavali FDP, a je Lindnerju uspelo stranko obuditi od mrtvih. Zdaj je na dobri poti, da se letos jeseni vrne v bundestag in mogoče celo dobi v roke ključe za sestavo nove nemške vladne koalicije.
Lindner, ki velja za velikega občudovalca očeta ekonomskega liberalizma Adama Smitha, je imel pred leti v rokah tudi škarje in platno pri pripravi zdajšnjega programa stranke, zato ne preseneča, da so del programa FDP tudi privatizacija ter nižanje davkov in uvedba enotne davčne stopnje.
Manj države, več trga in globalizacija
FDP ob tem zagovarja debirokratizacijo Nemčije, omejevanje vloge države v gospodarstvu, odpravo subvencij in carin, ugodnejše pogoje za naložbe ter zmanjševanje javnega dolga in uravnotežen proračun. Nasprotuje zakonsko predpisani minimalni plači.
V nasprotju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ali pred meseci neuspešno kandidatko za francosko predsednico Marine Le Pen so Lindnerjevi svobodni demokrati vneti zagovorniki globalizacije.
1