Kaj države članice EU zahtevajo od Velike Britanije

Slovenija bi se lahko trudila, da privabi evropske agencije, finančne sklade, podjetja, ki zaradi brexita ne bodo več poslovala v Veliki Britaniji. Avstrija in Irska sta nam pri tem lahko zgled, pravi profesorica evropskega prava na dunajski univerzi Verica Trstenjak.

Po tem ko je lordska zbornica britanskega parlamenta glasovala za dopolnilo zakona o brexitu, da morata oba domova parlamenta potrditi dogovor o izstopu, preden začne veljati, bo poslanska zbornica o njem razpravljala v začetku prihodnjega tedna.

Ta udarec je za britansko premierko Thereso May že drugi v nekaj dneh, saj je pred tem lordska zbornica izglasovala zahtevo, da vlada v treh mesecih po sprožitvi člena 50 Lizbonske pogodbe, torej po začetku postopka o brexitu, predstavi predloge, ki bi prebivalcem EU in evropskega gospodarskega območja po brexitu omogočili, da obdržijo vse pravice, ki jih zdaj uživajo v Veliki Britaniji.

Lordska zbornica želi zmanjšati negativne učinke

Lordska zbornica je že drugič v nekaj dneh ponagajala premierki Theresi May. Foto: Reuters "Mislim, da se lordska zbornica zaveda težav brexita in želi čim bolj ublažiti ćnegativne učinke za Veliko Britanijo," pravi profesorica prava Evropske unije na dunajski univerzi Verica Trstenjak. Poudarja, da se, dokler Britanci ne vložijo uradne vloge za izstop, postopek izstopa države iz EU še ni začel.

"V tej tako imenovani predfazi lahko po mojem največ škode utrpi britanska ekonomija, ker bodo nekatera podjetja že začela zapuščati Veliko Britanijo," meni Trstenjakova.

Države članice nepopustljive

Države članice so o brexitu, ki bi ga Mayeva rada sprožila do konca marca, precej enotne: zahtevajo trda pogajanja, Velika Britanija si svojih pravic v EU ne bo smela poljubno izbirati. Gre predvsem za štiri svoboščine: prosti pretok oseb, storitev, blaga in kapitala.

Po pisanju portala Bloomberg so članice enotne, da Britanci ne morejo omejevati prostega pretoka oseb, če želijo uživati preostale svoboščine. Želijo si, da bi Velika Britanija občutila negativne posledice svoje odločitve.

Premierka Mayeva je zato januarja napovedala, da Velika Britanija ne bo več članica enotnega evropskega trga, ampak si želi z EU podpisati poseben sporazum.

Najvplivnejši Evropejki Theresa May in Angela Merkel se bosta očitno še trdo pogajali. Foto: Reuters

Kaj zahtevajo države članice

Bloomberg takole povzema stališča posameznih držav o brexitu:

Avstrija

Vztraja, da "zastonj kosil" za britansko vlado v pogovorih o brexitu ne sme biti. Avstrijski kancler Christian Kern napoveduje dolga pogajanja tudi o finančnih vidikih izstopa. Pravi, da bodo britanski volivci razočarani, ko bo izstavljen 60-milijardni račun za izstop iz EU.

Nemčija

Nemčija je odločena trdo pritisniti na Veliko Britanijo. Kanclerka Merklova je prosila nemške gospodarstvenike, naj jo podprejo in naj za hrbtom ne sklepajo dogovorov z britanskimi podjetji.

Francija

Francosko stališče bo precej odvisno od tega, kdo bo novi predsednik države. Med osrednjimi točkami pa so v vsakem primeru pravice francoskih državljanov v Veliki Britaniji in pravice na področju ribolova.

Hrvaška

Zagreb vztraja predvsem pri ohranitvi pravic za hrvaške državljane, ki živijo in delajo v Veliki Britaniji. Brez spoštovanja vseh štirih svoboščin ni dostopa do enotnega evropskega trga, pravijo Hrvati.

Češka

Čehi želijo ohraniti sodelovanje z Veliko Britanijo, zlasti na področju trgovine in varnosti, ter zaščititi pravice svojih državljanov na Otoku. Pričakujejo pravično prerazporeditev bremen pri vplačevanju v evropski proračun.

Slovenija naj privabi podjetja, agencije in sklade

Foto: Ana Kovač Slovenija se po poročanju Bloomberga pridružuje zahtevam, naj se Veliki Britaniji ne dopusti možnosti poljubnega izbiranja, ker bi to lahko povzročilo vzpon nacionalističnih gibanj tudi v drugih državah.

Slovenska vlada želi tudi zagotovilo, da bo izhod Britancev iz EU imel čim manjši vpliv na evropski proračun. Verica Trstenjak pa oddaja, da mora zahtevati tudi rešitev statusa za slovenske državljane, ki so trenutno v Veliki Britaniji.

"Prav tako bi bilo dobro poskušati privabiti podjetja iz Velike Britanije v Slovenjo – seveda če bi imeli v Sloveniji spodbudno podjetniško okolje, tako davčno, z malo administracije, in učinkovito sodstvo," meni Trstenjakova.

"Slovenija bi lahko poskušala pridobiti na primer evropske agencije, ki so trenutno v Veliki Britaniji. Avstrija ima celo strategijo o tem, kako bodo od brexita največ iztržili prav oni, torej pridobili čim več evropskih institucij in podjetij," je povedala profesorica z Dunaja. "Podobno, kolikor vem, tudi druge države (na primer glede finančnih skladov), pa ne le velike, kot je Nemčija, tudi majhne, kot sta Luksemburg in Irska. Tudi v tej fazi se lahko kaj naučimo," še dodaja Trstenjakova.