Sobota, 6. 1. 2024, 8.38
11 mesecev
92. DAN VOJNE V IZRAELU
Izrael: Hamas na severu Gaze je uničen
Kontraadmiral Daniel Hagari, tiskovni predstavnik izraelske vojske, je dejal, da so izraelske sile popolnoma razbile Hamasov "vojaški okvir" na severnem območju Gaze. Dodal je, da je vojska na tem območju ubila okoli osem tisoč borcev Hamasa. Napoveduje nadaljnji pohod proti središču in južnemu delu pasu Gaza.
21.47 "Vojaški okvir" Hamasa v severni Gazi je popolnoma razbit, trdi izraelska vojska
18.58 Blinken o razmerah na Bližnjem vzhodu tudi z Micotakisom
15.50 Borrell: Eskalacijo konflikta na Bližnjem vzhodu je treba preprečiti
9.55 Hezbolah v odzivu na smrt vodje Hamasa raketiral izraelske položaje
8.48 "Gaza je postala kraj smrti in obupa"
21.47 "Vojaški okvir" Hamasa v severni Gazi je popolnoma razbit, trdi izraelska vojska
Kontraadmiral Daniel Hagari, tiskovni predstavnik izraelske vojske, je dejal, da so izraelske sile popolnoma razbile Hamasov "vojaški okvir" na severnem območju Gaze. Dodal je, da je vojska na tem območju ubila okoli osem tisoč borcev Hamasa.
"Zdaj smo osredotočeni na razbijanje Hamasa v sredini in v južnem delu pasu," je zatrdil.
Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki jo vodi Hamas, je v soboto sporočilo, da je bilo od začetka izraelske ofenzive v Gazi ubitih 22.722 ljudi, tako civilnih kot vojaških oseb.
Izrael je v preteklosti dvomil o točnosti številk glede na Hamasov nadzor oblasti v Gazi, vendar ZN in drugi opazovalci pravijo, da so na splošno zanesljive.
Na jugu večina od 2,3 milijona prebivalcev Gaze beži pred konfliktom na manjša območja, kar humanitarne organizacije opisujejo kot humanitarno katastrofo.
Izraelci pravijo, da nameravajo uničiti vojaške zmogljivosti Hamasa in ga odstraniti z oblasti v Gazi, potem ko so skrajneži 7. oktobra vdrli na mejno obrambo in ubili približno 1.200 ljudi v Izraelu ter ugrabili okoli 250 drugih.
18.58 Blinken o razmerah na Bližnjem vzhodu tudi z Micotakisom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je na poti v več držav Bližnjega vzhoda danes ustavil na Kreti, kjer se je sešel z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Poleg vojne v Gazi in razmer na Bližnjem vzhodu so bila na dnevnem redu tudi obrambna vprašanja in vojaško sodelovanje med partnericama Nata, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Enotni smo pri soočanju z nekaterimi največjimi izzivi, pred katerimi smo bili kdajkoli," je po poročanju grške televizije dejal Blinken. Poudaril je, da je sodelovanje z Grčijo pomembno, dvostranski odnosi pa so boljši kot kadarkoli v zadnjih 30 letih, povzema dpa.
Micotakis pa je poudaril, da je pomembno stopiti skupaj kot zavezniki, da se "mir in varnost vrneta v regijo".
Leta 2022 so Atene zaprosile Washington za nakup nevidnih bombnikov F-35. ZDA vzdržujejo veliko vojaško bazo Souda na Kreti, baze pa imajo tudi v osrednji in severni Grčiji, poroča dpa.
Blinken se je pred tem danes v Istanbulu srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom in predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.
Iz Grčije bo odpotoval še v Jordanijo, Katar, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo ter Izrael, Zahodni breg in Egipt. Med postanki želi ameriški državni sekretar razpravljati o konkretnih korakih, kako bi lahko akterji v regiji uporabili svoj vpliv, da bi se izognili stopnjevanju vojne v Gazi, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Tri mesece po začetku vojne med Izraelom in Hamasom se namreč krepijo strahovi, da bi se lahko konflikt razširil na celotno regijo.
15.50 Borrell: Eskalacijo konflikta na Bližnjem vzhodu je treba preprečiti
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes v Bejrutu po pogovorih z libanonskim zunanjim ministrom Abdalahom Habibom poudaril, da se je treba izogniti eskalaciji konflikta na Bližnjem vzhodu. "To sporočilo pošiljam tudi Izraelu: v regionalnem konfliktu ne bo zmagovalca," je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nujno je treba preprečiti regionalno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu. Nujno je treba preprečiti, da bi bil Libanon vpleten v regionalni konflikt," je dejal Borrell na skupni novinarski konferenci s Habibom. "Mislim, da je vojno mogoče preprečiti, treba se ji je izogniti in diplomacija lahko prevlada," je dodal.
Diplomatska prizadevanja za zmanjšanje napetosti in dolgoročno stabilnost v regiji so bila tudi tema današnjih pogovorov Borrella z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem. Od začetka vojne v Gazi so se zaostrile tudi razmere na izraelsko-libanonski meji. Bojazni pred širitvijo konflikta so se še povečale po torkovem uboju namestnika vodje gibanja Hamas Saleha al Arurija v Bejrutu. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom, v katerem je bil ubit Aruri.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je danes sporočilo, da je izstrelilo več kot 60 raket na izraelsko vojaško oporišče na severu Izraela. Obstreljevanje severnega Izraela je Hezbolah označil kot svoj prvi odgovor na uboj Arurija.
Diplomatska prizadevanja za zmanjšanje napetosti in dolgoročno stabilnost v regiji so bila tudi tema današnjih pogovorov Borrella z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem. Kot je na družbenem omrežju X dejal Borrell, sta z Mikatijem govorila o razmerah v južnem Libanonu, vojni v Gazi in razmerah v Siriji.
Borrell se je danes srečal tudi s poveljnikom mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) Aroldom Lazarom in predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem.
Njegov obisk je del diplomatskih prizadevanj za preprečitev nadaljnje regionalne eskalacije, zlasti na libanonsko-izraelski meji, in poziva k rešitvi vojne v Gazi.
"Diplomatski kanali morajo biti odprti, da sporočijo, da vojna ni edina možnost, ampak je najslabša možnost," je dejal Borrell.
Medtem ko se krepijo strahovi, da bi se lahko izraelska vojna v Gazi razširila na celotno regijo, se na Bližnjem vzhodu znova mudi tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki se je danes v Istanbulu sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Poleg Turčije, Izraela, Egipta, Jordanije, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov ter Zahodnega brega bo obiskal tudi Grčijo.
9.55 Hezbolah v odzivu na smrt vodje Hamasa raketiral izraelske položaje
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je danes sporočilo, da je izstrelilo več kot 60 raket na izraelsko vojaško oporišče na severu Izraela. Obstreljevanje severnega Izraela je Hezbolah označil kot svoj prvi odgovor na uboj drugega moža skrajnega palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v začetku tedna v Bejrutu.
Hezbolah je v izjavil zapisal, da je v okviru začetnega odziva na atentat vodilnega moža Hamasa Saleha al Arurija danes na izraelsko vojaško bazo Meron izstrelil 62 različnih vrst izstrelkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih izraelske vojske so davi identificirali približno 40 izstrelitev raket z libanonskega ozemlja, izraelske sile pa so v odzivu kmalu zatem napadle celico, odgovorno za nekatere od teh izstrelitev.
Sirene za zračni napad so se sprožile v krajih in mestih v severnem Izraelu, pozneje pa tudi na Golanski planoti, ki jo zaseda Izrael, poroča AFP.
Od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom so se na izraelsko-libanonski meji okrepili spopadi med izraelskimi silami in proiranskim Hezbolahom, ki velja za zaveznika Hamasa.
Torkov uboj namestnika vodje Hamasa Arurija v predmestju libanonske prestolnice Bejrut, ki ga je Hamas pripisal Izraelu, je sprožil bojazni pred nadaljnjim stopnjevanjem sovražnosti. Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za atentat.
Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je v petkovem govoru posvaril Izrael, da se bo skupina "na bojišču" hitro odzvala na uboj Arurija.
8.48 "Gaza je postala kraj smrti in obupa"
Po treh mesecih izraelskih napadov na območje Gaze so Združeni narodi (ZN) sporočili, da postajajo razmere za civiliste na palestinskem ozemlju še smrtonosnejše in težje.
"V treh mesecih od grozljivih napadov 7. oktobra je Gaza postala kraj smrti in obupa," je v petek dejal Martin Griffiths, vodja organizacije ZN za nujno pomoč OCHA. Bombardirana so bila celo območja, kamor so se na zahtevo Izraela preselili civilisti, "neusmiljeno napadeni" pa so bili tudi zdravstveni objekti.
Izraelska vojska je večkrat izvedla napade v in okoli bolnišnic na izoliranem obalnem območju zaradi obtožb, da jih islamistična organizacija Hamas zlorablja za teroristične namene.
Nekaj bolnišnic, ki še delno delujejo, je preplavljenih z obupanimi ljudmi, ki iščejo zaščito, je dejal Griffiths.
"Razvija se javnozdravstvena katastrofa. Nalezljive bolezni se širijo v prenatrpanih zavetiščih. V tem kaosu vsak dan rodi okoli 180 Palestink. Ljudje se soočajo z največjo prehransko krizo, kar so jih kdaj zabeležili. Lakota je za vogalom," je dejal Griffiths.
Razen grozljivih zvokov vojne ni ničesar
"Zlasti za otroke je bilo zadnjih 12 tednov travmatičnih. Ni hrane. Ni vode. Ni šole. Nič, razen grozljivih zvokov vojne, dan za dnem," je dejal koordinator ZN za izredne razmere.
Območje Gaze je preprosto postalo "nenaseljivo", je dejal.
Po podatkih zdravstvene oblasti, ki je pod nadzorom Hamasa, je bilo od začetka vojne ubitih več kot 22 tisoč ljudi, velika večina civilistov.
Obenem se raketni napadi na Izrael nadaljujejo, na območju Gaze pa je še vedno zaprtih 120 talcev, je poudaril Griffiths. Obe strani je pozval k izpolnjevanju obveznosti mednarodnega prava in ponovno pozval k takojšnjemu koncu vojne.