Torek, 24. 12. 2024, 6.26
1 dan, 13 ur
Kristjani bodo ponoči pričakali božič in začeli sveto leto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo.
Na predvečer božiča, ki ga bodo kristjani po vsem svetu obeležili v sredo, bodo nocoj po številnih cerkvah potekale polnočnice, s katerimi bodo verniki simbolično pričakali rojstvo Jezusa Kristusa. Zvečer bodo v Katoliški cerkvi začeli tudi sveto leto, ki ga obeležujejo vsakih 25 let.
Sveto leto bodo v Katoliški cerkvi začeli ob 19. uri z evharističnim slavjem, ki ga bo na Trgu sv. Petra v Rimu vodil papež Frančišek. Bogoslužju bo sledil obred odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra. V lokalnih cerkvah, tudi v Sloveniji, se bo obeleževanje svetega leta začelo 29. decembra.
Po cerkveni tradiciji bo danes, na predvečer božiča, sveti večer, ko se bodo verniki zbrali doma, blagoslovili dom in pojedli božično večerjo. Nato se bodo mnogi odpravili k polnočnicam, kjer bodo pričakali Jezusovo rojstvo. V nedeljo dopoldne bodo sledile osrednje božične maše.
Mnogi na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča. Pri mašah pa marsikje zapojejo znamenito Sveto noč.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v malem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.
Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1989 znova postal prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.
