Četrtek, 24. 4. 2025, 13.53
0 minut
Pred konklavom logistične težave velikega števila kardinalov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Papežu Frančišku se je od srede pred njegovo krsto v baziliki svetega Petra poklonilo 48.600 vernikov, je danes sporočil Vatikan. Vrata bazilike so zanje ostala odprta skoraj vso noč, dolge vrste ljudi se mimo odprte krste in na Trgu svetega Petra vijejo tudi danes. Medtem se v Vatikanu pripravljajo tudi na konklave, na katerem bodo kardinali izvolili novega poglavarja Katoliške cerkve. Ker Frančišek ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na 120, jih je zdaj rekordnih 135, zaradi česar se Vatikan sooča z logističnimi težavami pri njihovi nastanitvi.
13.48 V Vatikanu pred konklavom logistične težave zaradi velikega števila kardinalov
12.27 Rimska bazilika Marije Snežne – zadnje počivališče papeža Frančiška
9.50 Vrata bazilike zaprli le za kratek čas
13.48 V Vatikanu pred konklavom logistične težave zaradi velikega števila kardinalov
Kardinali, ki prihajajo z vsega sveta, so v času konklava običajno nastanjeni v Domu svete Marte v Vatikanu, kjer naj ne bi imeli stika z zunanjim svetom. A tokrat v objektu ni dovolj prostora za vseh 135 kardinalov, kolikor jih šteje kardinalski zbor, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Papež Frančišek namreč v svojem 12-letnem pontifikatu ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na največ 120. To je leta 1973 uvedel Papež Pavel VI., kasneje pa jo je potrdil še papež Janez Pavel II.
Kardinalov elektorjev je zato rekordnih 135. Po poročanju medijev sta dva kardinala iz zdravstvenih razlogov odpovedala udeležbo na konklavu, tako da jih bo novega papeža izbiralo 133.
Poleg tega Frančišek ni bival v apostolski palači kot njegovi predhodniki, ampak v enem od apartmajev v Domu svete Marte, ki so ga po njegovi smrti zapečatili, kar pomeni, da je v njem še manj prostora za kardinale elektorje.
Kardinale, ki bodo sodelovali v konklavu, bodo zato namestili v dveh stavbah – Domu svete Marte in nasproti ležeči depandansi. Skupno bivanje v enem objektu je sicer pomembno za lažja posvetovanja med kardinali pred konklavom, sploh tokrat, ker prihajajo z različnih delov sveta in se številni med seboj ne poznajo, navaja APA.
12.27 Rimska bazilika Marije Snežne – zadnje počivališče papeža Frančiška
Papež Frančišek si je za razliko od večine svojih predhodnikov, ki so pokopani v baziliki svetega Petra, za zadnje počivališče izbral bližnjo rimsko baziliko Marije Snežne, kjer je v 12 letih svojega pontifikata redno molil. Izven Vatikana bo pokopan kot prvi poglavar Katoliške cerkve po več kot sto letih.
Cerkev Marije Snežne je ena od štirih rimskih bazilik in ena od najstarejših v večnem mestu – na vrhu enega od rimskih gričev Eskvilin kot Marijino svetišče kraljuje že 16 stoletij.
Glede na legendo, upodobljeno na mozaiku iz 13. stoletja, je na območju, kjer stoji, poleti čudežno zapadel sneg. To naj bi bilo znamenje, s katerim je Marija pokazala, kje naj zgradijo njej posvečeno cerkev. Rimljani se čudeža še zdaj vsako leto spominjajo 5. avgusta.
V cerkvi, ki leži približno štiri kilometre od Vatikana, je pokopanih sedem papežev. Zadnji je bil k večnemu počitku tam položen leta 1669.
Cerkev Marije Snežne je ena od štirih rimskih bazilik in ena od najstarejših v večnem mestu.
Za svoje zadnje počivališče si jo je izbral tudi Frančišek, ki se je tako kot že sicer pogosto v času svojega pontifikata tudi pri načrtovanju pogreba in pokopa zatekel k preprostejšim obredom.
V svoji oporoki je potrdil, da želi biti v baziliki Marije Snežne pokopan na preprost način in zgolj z latinskim zapisom njegovega papeškega imena Franciscus na grobu.
Frančišek bo prvi poglavar Katoliške cerkve po papežu Leu XIII., ki je umrl leta 1903, pokopan izven Vatikana.
Izbira cerkve je povezana z njegovo predanostjo Mariji in njeni baziliki, v kateri je Frančišek redno molil, med drugim že 14. marca 2013, dan po izvolitvi za papeža.
Pred znamenito ikono Marije, poimenovano Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), v eni od kapel se je nato vračal pred vsakim apostolskim potovanjem v tujino in ob vrnitvi, pa tudi ob drugih priložnostih.
Duhovnik Ivan Ricupero, ki je v baziliki odgovoren za bogoslužne slovesnosti, se je v pogovoru za časnik Times spominjal, da je papež cerkev od začetka papeževanja obiskal 125-krat in vedno prinesel rože.
Med svečami pod ikono danes stoji vaza zlatih vrtnic, simbol papeškega blagoslova, ki jo je baziliki leta 2023 podaril Frančišek.
Njegov grob bo urejen prav v bližini Marijine ikone, na mestu, ki ga je izbral kardinal Rolandas Makrickas, zadolžen za upravljanje z baziliko.
Kot se je nedavno spominjal v pogovoru za časnik Il Messaggero, ga je Frančišek o svoji želji, da bi bil pokopan v cerkvi, obvestil leta 2022, potem ko ga je sam pobaral, če zaradi svojih pogostih obiskov morebiti razmišlja o tem.
V cerkvi so med drugim shranjene tudi relikvije betlehemskih jasli in kipi jaslic iz 13. stoletja, ki veljajo za najstarejše na svetu.
9.50 Vrata bazilike zaprli le za kratek čas
Prvotno naj bi se imeli verniki v sredo možnost papežu pokloniti od 11. ure, ko so ga prenesli iz Doma svete Marte, do polnoči, a so to obdobje podaljšali in vrata bazilike zaprli šele ob 5.30 zjutraj. Po krajšem premoru so cerkev znova odprli ob 7. uri.
Glede na navedbe Vatikana se je papežu, ki je v 89. letu starosti umrl v ponedeljek, doslej poklonilo najmanj 48.600 ljudi, od tega 13 tisoč od polnoči do 5.30 zjutraj. Med njimi je bila v sredo tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. Tudi danes se mimo njegove odprte krste že zgrinjajo množice ljudi.
Med verniki je bila v sredo tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.
Njihovo gibanje upočasnjujejo strogi varnosti ukrepi. Glede na pričevanja več zbranih, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, je bilo doslej treba na vstop v baziliko čakati od tri do štiri ure.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se je danes zjutraj pred nadzorno točko ob vstopu na Trg svetega Petra nabrala približno kilometer dolga vrsta verujočih. Ti se naprej pomikajo prek z ograjami omejenih območij, pri urejanju okoliškega prometa pa sodelujejo policisti in prostovoljci.
V prelomu s tradicijo lesena krsta s papeževim truplom pred glavnim oltarjem ni postavljena na posebnem odru, imenovanem katafalk, temveč le na skromnem, rahlo nagnjenem lesenem podestu. Frančišek je oblečen v rdečo obleko, na glavi ima papeško mitro, v rokah pa rožni venec.
Verniki se v baziliki svetega Petra poklanjajo pokojnemu papežu Frančišku.
Tam bo ležal do petka popoldne, ko bodo krsto nato pred sobotnim pogrebom zaprli. Po končani pogrebni slovesnosti na Trgu svetega Petra, na kateri pričakujejo 200 tisoč ljudi in številne državne voditelje, bodo Frančiška pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.
