Lažni mit o gospodarski koristi migracij?

Zadnji migrantski val, ki je zajel Evropo in drvi proti Nemčiji, je spodbudil tudi razprave o gospodarski (ne)koristi priseljevanja. V Nemčiji veliko gospodarstvenikov podpira priseljevanje, nekateri ekonomisti in politični analitiki pa niso prepričani v samoumevno korist priseljevanja.

Švedski mit o uspešni integraciji priseljencev razbit Pri tem se sklicujejo na švedskega ekonomista kurdskega rodu Tina Sanandajija, ki opozarja, da je švedski model integracije priseljencev spodletel, saj je ogromno priseljencev brezposelnih in se preživlja s socialno pomočjo.

Drugi ekonomist, na katerega se sklicujejo v Nemčiji, je kubansko-ameriški ekonomist George J. Borjas. Podobno kot mlajši Sanandaji je tudi Borjas priseljenec oziroma begunec. Leta 1962 je skupaj s svojo materjo (leto prej mu je umrl oče) s Kube odšel v ZDA.

Kubanski begunec v ZDA, ki razbija ameriški migracijski mit Njegova družina je bila premožna, saj so imeli v lasti tekstilno tovarno, toda ko je prišel na oblast komunist Fidel Castro, so jim jo zaplenili. V ZDA, kjer se je iz Jorgeja preimenoval v Georgea, je Borjas uspešno končal študij in je zdaj profesor ekonomije na harvardski univerzi.

Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Borjas postal znan po svojih ugotovitvah, da so priseljenci, ki so v ZDA prišli po letu 1965, manj usposobljeni in izobraženi kot tisti, ki so prišli pred tem letom, zato je večja verjetnost, da bodo prej postali prejemniki socialne pomoči kot domačini.

Po letu 1965 v ZDA prihaja več slabo usposobljenih delavcev Kubanci, ki so na primer zbežali v ZDA pred kubansko raketno krizo, so bili bolj izobraženi in so se bolj povzpeli po družbeni lestvici kot tisti, ki so prišli pozneje. Priseljenci, ki so prišli pred letom 1965, so hitro napredovali, hitreje od domačinov. Spremembe v ameriški migracijski politiki leta 1965 so namreč spodbudile priseljevanje revnih in neusposobljenih priseljencev, zlasti iz Mehike.

Borjas, ki se razglaša za konservativnega republikanca, se ima za uničevalca migracijskega mita, piše The Wall Street Journal. Z neko drugo študijo je ugotovil, da so družine, katerih člani so se v ZDA priselili pred letom 1924, zaslužke domačinov dosegle v štirih generacijah in ne v eni ali dveh, kot se je običajno mislilo.

Asimilacija v socialni sistem in izgube domačih delavcev Pri neusposobljenih priseljencih se pogosto zgodi t. i. asimilacija v sistem socialne pomoči, ko se generacije priseljencev iz roda v rod preživljajo s socialno pomočjo.

Spet v neki drugi študiji je izračunal, da domači delavci v ZDA izgubijo 133 milijard dolarjev na leto (skoraj 120 milijard evrov) zaradi nižjih plač, ki jih povzroča konkurenca priseljencev, medtem ko imajo delodajalci večji zaslužek.

Selektivno priseljevanje Kot poudarja Borjas, so zaradi priseljevanja najbolj na udaru neusposobljeni domačini oziroma je priseljevanje eksperiment, ki najbolj prizadene družine iz delavskega razreda. Zagovarja samo priseljevanje usposobljenih delavcev, ki se ne bodo zatekli k socialni pomoči in ki bodo z zaslužki hitro ujeli domačine.

Borjas ima veliko nasprotnikov med svojimi kolegi ekonomisti, najbolj z njim polemizira Barry R. Chiswick, ki pravi, da Borjas meni, da je zadnji dobri čoln z begunci, ki je prišel v ZDA, tisti, na katerem je bil sam. Borjas odgovarja, da ni Kubanec, ko preučuje ekonomijo, in da ne gleda z vidika interesa lastne skupnosti, ampak z vidika celotnega ameriškega naroda.

Vse več brezposelnih azilantov Tudi v Nemčiji statistični podatki govorijo, da veliko prosilcev za azil, ki jim prošnjo odobrijo, pristane na zavodu za zaposlovanje. Kot piše nemški časnik Süddeutsche Zeitung, podatki zveznega urada za zaposlovanje kažejo hitro rast števila prejemnikov socialne pomoči, ki prihajajo s kriznih območij. Pravico do socialne pomoči imajo vsi tujci, ki so jim odobrili prošnjo za azil in ki ne dobijo dela.

Število brezposelnih prejemnikov pomoči, ki so jim odobrili azil, se je v dveh letih do septembra letos povišalo za 20 odstotkov – na 160 tisoč ljudi. Število prejemnikov socialne pomoči iz begunskih držav, vključno z družinskimi člani, pa je v enem letu do junija letos naraslo za 83 tisoč oziroma za 23,4 odstotka – na skoraj 436 tisoč ljudi.

Število brezposelnih Sircev v Nemčiji se je podvojilo Delo v Nemčiji težko najdejo zlasti ljudje iz afriških in arabskih držav. Število brezposelnih Sircev se je v Nemčiji več kot podvojilo. Kot piše nemški časnik Die Welt, je kar sedemdeset odstotkov Sircev, Afganistancev in Iračanov, ki so se od septembra 2013 vključili v sistem nemškega poklicnega izobraževanja, do danes to izobraževanje predčasno končalo. Pri drugih narodnostih je osip manjši, 25-odstoten.

Tako kažejo podatki, ki jih je predstavil Lothar Semper iz bavarske gospodarske zbornice (podobni podatki veljajo tudi na zvezni ravni). Kot pravi Semper, sta glavna razloga za to, da ti vajenci predčasno končajo poklicno izobraževanje, slabo znanje nemškega jezika in slab zaslužek za vajenca. Številni namreč pričakujejo, da bodo v Nemčiji hitro zaslužili veliko denarja in ga poslali domov.

Premalo usposobljeni priseljenci z Bližnjega vzhoda Kot poudarja najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, je govorjenje o tem, da bo zdajšnji migrantski val rešil nemško pomanjkanje strokovnjakov oziroma visoko usposobljenih delavcev, popolno nerazumevanje položaja.

Večina migrantov, ki prihaja v Nemčijo, je dvajsetletnikov in tridesetletnikov, toda 22 odstotkov jih ni končalo nobenega izobraževanja. Od tega je 14,5 odstotka Sircev in kar 68 odstotkov Afganistancev nepismenih.

Daimler in poceni delovna sila Če hoče Nemčija imeti več delovnih mest za nizko usposobljene delavce, mora odpraviti minimalno plačo in migrantskim delavcem, ki bi prejemali nizke plače, izplačevati še državno pomoč, poudarja Sinn.

Izjavo šefa Daimlerja Dietra Zetscheja, da bi lahko priseljenci poskrbeli za nov nemški gospodarski čudež, pa je – kot pišejo v nemškem tedniku Focus – cinično komentiral: "Zetsche potrebuje samo delavce za tekoči trak, socialne stroške pa želi prevaliti na družbo."

Bolgari so tako slabo plačani, da dobivajo socialno pomoč To se dogaja že zdaj. Kot ugotavlja nemški inštitut za delo in raziskovanje zaposlovanja (Instituts für Arbeitsmarkt- und Berufsforschung), je vse več Bolgarov in Romunov prejemnikov socialne pomoči. Avgusta letos je bilo v Nemčiji 637 tisoč delavcev iz Bolgarije in Romunije, od tega jih je 105 tisoč prejemalo socialno pomoč.

To pomoč prejemajo tudi številni, zlasti bolgarski delavci, ki so sicer zaposleni, a dobijo tako nizko plačo, da so upravičeni tudi do socialne pomoči. Delodajalci imajo tako manj stroškov za delavce, saj del stroškov prevalijo na davkoplačevalce oziroma socialni sistem.