Četrtek, 13. 2. 2020, 13.58
4 leta, 9 mesecev
Ali se duh brexita seli v srce evropske celine?
Majski referendum bi Švico lahko izključil iz schengenskega območja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
9
Majski zavezujoči referendum bo postregel odgovor, ali bodo med Švico in Evropsko unijo vpeljali (trše) mejne kontrole.
Švica je dežela, znana po tem, da številne odločitve prepušča glasu ljudstva. Tako bodo tudi letos štiri nedelje v tej konfederaciji referendumske, a za nas je najbolj zanimiv referendum, ki bo 17. maja, saj njegov izid lahko neposredno vpliva tudi na nas.
Če bo ta zavezujoči referendum, ki predlaga ponovno vzpostavitev izključnega nadzora švicarskih oblasti nad politiko gibanja tujcev in priseljevanja, uspel, bo morala Švica zapustiti schengensko območje in bodo na švicarskih letališčih spet vzpostavljene mejne kontrole tudi za polete iz Slovenije in drugih držav schengenskega območja.
Švica ni v EU, je pa (vsaj za zdaj še) v "schengnu"
Švica ni članica Evropske unije, a je del schengenskega prostora, v katerem je uradno 22 od 27 držav članic Evropske unije (niso Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Irska in Romunija) in še štiri druge evropske države (Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švica). Če smo natančni, moramo šteti še Monako, San Marino in Vatikan, ki imajo odprte meje do Francije oziroma Italije, ki jih v celoti obkrožata.
Luksemburško mestece Schengen, kjer so sklenili sporazum o prostem pretoku ljudi v današnjih 26 državah članicah.
Švica in njene sosede na večjih cestah sicer še vedno vzdržujejo mejne nadzorne točke (tudi zaradi carine, ker Švica ni del Evropske unije), a to niso mejni prehodi v takšnem pomenu, kot so še vedno tisti med Slovenijo in Hrvaško. Na švicarskih letališčih pa pri poletih znotraj schengenskega območja kontrole dokumentov (razen v redkih izjemnih primerih) vendarle ni.
Najmočnejša parlamentarna stranka želi razrahljati vezi z Brusljem
Na naslednjem referendumu, ki bo 17. maja, švicarski državljani odločajo o pobudi desno usmerjene evroskeptične švicarske ljudske stranke, ki se zavzema za konec dogovora o svobodnem gibanju iz leta 2007.
Švica ni članica Evropske unije, a je del schengenskega prostora, kjer (načeloma) ni mejnih kontrol med članicami.
Ljudska stranka je sicer najmočnejša švicarska parlamentarna stranka z več kot 30 odstotki poslancev v parlamentu v Bernu in z dvema od sedmih zveznih ministrov. Polni nadzor nad politiko priseljevanja je ves čas eden od njihovih glavnih političnih ciljev, navaja več švicarskih medijev.
Pravosodna ministrica svari pred hudimi posledicami pozitivnega izida
Švicarska vlada ob tem opozarja, da bi imel pozitivni izid tega referenduma posledice ne le na varnost države, temveč tudi na čezmejni promet in svobodo potovanja.
Švica in njene sosede na večjih cestah sicer še vedno vzdržujejo mejne nadzorne točke - tudi zaradi carine, ker Švica ni del Evropske unije. Na sliki meja z Italijo pri kraju Ponte Tresa v kantonu Ticino.
Na tiskovni konferenci je švicarska pravosodna ministrica Karin Keller-Sutter izpostavila, da bi pozitivni referendum pomenil izključitev Švice iz schengenskega območja svobodnega potovanja brez mejnih kontrol in Dublinskega sporazuma o obravnavi zahtev za azil.
Švicarsko gospodarstvo življenjsko odvisno od Evropske unije
Privilegirani dostop Švice do enotnega trga Evropske unije je za Švico življenjskega pomena, saj je ravno Evropska unija glavni partner švicarskega gospodarstva, ki je močno odvisno od izvoza, poudarjajo predstavniki švicarskih oblasti.
Švicarska pravosodna ministrica Karin Keller-Sutter
Švica je namreč leta 2018 v Evropsko unijo prodala 52 odstotkov svojega izvoza, iz Evropske unije pa prihaja 70 odstotkov švicarskega uvoza.
Švica in Evropska unija s 120 dvostranskimi dogovori, ki bi lahko v hipu padli
Obenem svarijo, da bi pozitivni izid referenduma močno ogrozil ta pomembni dostop. "Res bi dosegli točko, kjer bi morali iz temeljev začeti vzpostavljati naše vezi z Evropsko unijo," je med drugim posvarila švicarska pravosodna ministrica.
Znameniti železniški viadukt pri kraju Brusio v švicarskem kantonu Graubünden/Grigioni
Konec svobodnega gibanja bi namreč hkrati pokončal splet kakšnih 120 dvostranskih dogovorov med Švico in Evropsko unijo, ki zajemajo mnoga področja vsakdanjega življenja, kot so promet, raziskave, kmetijstvo, vzajemno priznavanje standardov in še veliko drugih.
Keller-Sutter: Huje od brexita
Po njenem mnenju bi prekinitev odnosov z Evropsko unijo za Švico predstavljalo večji izpad kot brexit, ker Evropska unija ne bi bila zavezana k pogajanjem tako, kot je to v primeru pogajanj z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je (za zdaj samo še formalno) zapustilo Evropsko unijo 31. januarja letos.
Pozitiven izid majskega referenduma bi mejne kontrole na švicarskih letališčih razširil tudi na polete iz držav članic schengenskega sporazuma in polete, ki so tja namenjeni.
Evropska unija morebitnega izstopa iz območja svobodnega gibanja gotovo ne bi zlahka sprejela, ker že tako pritiskajo na Švico, da bi lažje in hitreje sprejemala pravila enotnega evropskega trga. Bruselj in Bern tudi še nimata skupnega jezika glede čezmejnega borznega trgovanja, ker jezi predvsem Bruselj, a tudi sicer nekatere proevropske švicarske stranke, ki v prevelikem vplivu Bruslja vidijo grožnjo svoji suverenosti.
Vsak četrti v Švici živeči je tujec (pa še dnevni migranti iz obmejnih območij)
V Švici, ki šteje okrog 8,5 milijona prebivalcev, je približno 2,1 milijona tujcev, to je malo manj kot četrtina. Lani se je število tujcev v Švici povečalo za 55 tisoč, od tega 32 tisoč iz držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (večinoma iz Romunije in Bolgarije), še razkrivajo uradni podatki Švicarske konfederacije.
V Švici, ki šteje okrog 8,5 milijona prebivalcev, je približno 2,1 milijona tujcev.
Najvišje vednosti priseljevanja iz Evropske unije so bile sredi prejšnjega desetletja, ko se je v Konfederacijo priselilo tudi čez 60 tisoč državljanov neke od članic Evropske unije ali Norveške ali Islandije.
Največ v Švici živečih tujcev je iz Italije, Nemčije, Francije in Portugalske, ki so vse članice Evropske unije. Od držav, ki niso članice Evropske unije, največ tujcev v Švici prihaja s Kosova. Prišteti je treba še 325 tisoč Francozov, Italijanov in Nemcev, ki se iz obmejnih območij vsak dan vozijo v Švico na svoja delovna mesta.
Vsak delovnik se v Švico na delo vozi 325 tisoč ljudi iz obmejnih delov Francije, Italije in Nemčije. Na sliki mejni prehod Bardonnex med Švico in Francijo pri Ženevi, ki ga dnevno prečka povprečno 25 tisoč ljudi.
Ankete nakazujejo na neuspeh referenduma
Anketa javnega mnenja, ki jo je na vzorcu 11 tisoč Švicarjev opravila züriška medijska družba Tamedia, je pokazala, da je 58 odstotkov Švicarjev za nadaljnje omogočanje dela tujim delavcem iz Evropske unije, Norveške in Islandije, poroča švicarski portal TheLocal.ch.
Toda švicarska ljudska stranka, pobudnica referenduma, vztraja, da je treba ustaviti "nenadzorovano in nesorazmerno priseljevanje" – tudi iz Evropske unije, saj tako ostajajo Švicarji brez delovnih mest. V omenjeni anketi je 35 odstotkov Švicarjev podprlo njihovo pobudo, sedem odstotkov se ni izreklo, a šele referendum bo pokazal, ali so ankete res pravilno zajele voljo švicarskega ljudstva.
9