Sreda, 27. 4. 2022, 19.28
2 leti, 7 mesecev
Neprijetna vprašanja Putinove pribočnice: si Rusija res želi še hujšo vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
65
Maria Zaharova se je 16. februarja norčevala iz zahodnih medijev, ki so povzemali informacije zahodnih obveščevalnih služb, da Rusija pripravlja invazijo na Ukrajino. Osem dni pozneje se je izkazalo, da vendarle niso navajali lažnih informacij, kot je trdila Putinova propagandistka.
63. dan vojne v Ukrajini. Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve in ena glavnih ruskih propagandistk Marija Zaharova se javno sprašuje, ali ima Rusija morda pravico do napada na ozemlje Velike Britanije.Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem govoru pred zakonodajno skupščino v Sankt Petersburgu medtem ponovil že velikokrat slišano grožnjo državam Zahoda. Posvaril jih je, da se bo Rusija vsakomur, ki bi si s posredovanjem na terenu drznil vmešati v spopad v Ukrajini, maščevala s svetlobno hitrostjo. Znova je namignil, da bo Rusija pri tem uporabila jedrsko orožje, najverjetneje pa je imel v mislih novo balistično raketo, ki so jo zaradi zmogljivosti na zahodu poimenovali kar satan 2.
19.12 Putinova "železna lady" postavlja preteča retorična vprašanja
17. 42 Vladimir Putin Zahodu spet grozi z jedrskim orožjem
15:10 Von der Leynova: Plačevanje ruskega plina v rubljih predstavlja kršenje sankcij
13.13 CNN objavil videoposnetke, ki prikazujejo ruske vojake v bližini trupel v Buči
12.22 Poljska in Bolgarija Rusijo obtožili izsiljevanja
10.51 Rusija trdi, da je v Ukrajini uničila veliko pošiljko orožja
10.29 Bruselj: Ruska prekinitev dobave plina nov primer izsiljevanja
8.52 Ruske sile zavzele več vasi na vzhodu Ukrajine
8.19 Iz Rusije poročajo o požaru in aktiviranju zračne obrambe ob meji z Ukrajino
8.01 Blinken: Zahod se pripravlja na morebitno rusko blokado podaljšanja misije v BiH
7.56 Rusija ustavila dobavo plina Poljski
19.12 Putinova "železna lady" postavlja preteča retorična vprašanja
Marija Zaharova, "zvočnik" ruskega ministrstva za zunanje zadeve in ena najglasnejših ruskih propagandistk, ki se je pred invazijo Ukrajine norčevala iz zahodnih obveščevalcev, ki so napovedovali, da bo Rusija zagotovo napadla sosedo, se danes sprašuje, če drži, da lahko Moskva napade članice zveze Nato, ki Ukrajini pomagajo z orožjem.
Marija Zaharova in Vladimir Putin
"Ali prav razumemo, da lahko Rusija z namenom prekinitve logistike dobave orožja Ukrajini napade vojaške cilje v državah, ki Kijevu pošiljajo orožje?" je dejala Zaharova in se neposredno obregnila ob Veliko Britanijo.
Z napadom na cilje v Veliki Britaniji, "ker nas London provocira s pomočjo Kijevu", je danes zagrozilo tudi rusko ministrstvo za obrambo.
17. 42 Vladimir Putin Zahodu spet grozi z jedrskim orožjem
Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem govoru poudaril, da ima Rusija vso razpoložljivo orožje za maščevanje vsakomur, ki bi si drznil vmešavati v konflikt v Ukrajini.
Putin today: “If someone plans to interfere in events or creates unacceptable threats to Russia, they should know that our strikes in response will be lighting fast. We have all the instruments for that, of a kind that no one can boast about. And we will use them if necessary.” pic.twitter.com/9noWUxIi5E
— Matthew Luxmoore (@mjluxmoore) April 27, 2022
"Nihče drug se ne more hvaliti s takšnim orožjem, tudi mi se ne bomo, a ga imamo in ga bomo uporabili," je najverjetneje državam Zahoda, ki Ukrajino zalagajo z vojaško opremo, zagrozil Putin.
Malo dvomov je, da je imel Putin skoraj zagotovo v mislih novo rusko medcelinsko balistično raketo sarmat, ki je lahko opremljena tudi z jedrskimi bojnimi konicami, zadane pa lahko do 18 tisoč kilometrov oddaljene cilje. Rusija tudi trdi, da ima novi sarmat "najboljše taktične in tehnične lastnosti in je sposoben premagati vsa sodobna sredstva protiraketne obrambe".
Sarmat, ki so jo zahodni analitiki poimenovali satan 2, je med ruskimi raketami naslednje generacije, ki jih je Putin označil za "nepremagljive" in vključujejo tudi hipersonične rakete kinžal in avangard. Rusija je raketo razvijala vrsto let in njen preizkus za Zahod ni presenečenje, če do njega ne bi prišlo v času geopolitičnih napetosti zaradi ruske invazije na Ukrajino.
15:10 Von der Leynova: Plačevanje ruskega plina v rubljih predstavlja kršenje sankcij
Plačevanje ruskega plina v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje sankcij EU proti Rusiji, je danes v odzivu na ustavitev dobav Gazpromovega plina Poljski in Bolgariji povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki to potezo vidi kot novo provokacijo Kremlja. Napovedala je takojšen, enoten in usklajen odziv EU na ustavitev dobav.
"Naše smernice so zelo jasne. Plačevanje v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje naših sankcij," je bila jasna von der Leynova.
Ursula von der Leyen je zatrdila, da bodo v Evropski komisiji zagotovili, da bo imela ustavitev dobave plina najmanjši možen vpliv na evropske potrošnike. Danes so se članice že sestale v usklajevalni skupini glede dobav plina.
Pojasnila je, da je okoli 97 odstotkov pogodb o dobavi ruskega plina v evrih ali dolarjih. Rusko zahtevo za plačevanje v rubljih je označila za enostransko potezo, ki je v nasprotju s pogodbami. Podjetja, ki imajo pogodbe v evrih oziroma dolarjih, po njenih besedah ne smejo pristati na ruske zahteve. "To bi predstavljalo kršitev sankcij in s tem veliko tveganje za podjetja," je poudarila.
Tako se je odzvala na ustavitev dobav Gazpromovega plina Poljski in Bolgariji, za kar se je Rusija odločila, ker ga nista plačali v rubljih.
"Gazpromova ustavitev dobav plina je nova provokacija s strani Kremlja. A ni presenečenje, da Kremelj uporablja fosilna goriva, da bi nas izsiljeval. Evropska komisija se je na to pripravljala v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji. Naš odgovor bo takojšen, enoten in usklajen," je poudarila.
13.13 CNN objavil videoposnetke, ki prikazujejo ruske vojake v bližini trupel v Buči
Ameriška televizija CNN je prvič objavila videoposnetke, ki naj bi prikazovali ruske vojake in vozila v bližini trupel civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Videoposnetki, ki jih je 12. in 13. marca posnel dron, so bili preverjeni glede pristnosti, imena vira, ki je posnetke posredoval, pa zaradi varnostnih razlogov niso razkrili.
Posnetek je prvi dokaz iz Buče, ki kaže prisotnost ruskih vozil in vojakov na cesti, na kateri so ukrajinske sile našle trupla, ko so 1. aprila ponovno zavzele mesto v okolici Kijeva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Videoposnetek z dne 13. marca namreč prikazuje rusko vojaško vozilo na križišču v bližini treh objektov, ki so bili že na predhodno objavljenih satelitskih posnetkih prepoznani kot trupla civilistov. Tudi na drugem videoposnetku z istega dne je bilo videti rusko vojaško vozilo, ki je vozilo po cesti v smeri trupel. Hkrati je bilo na videoposnetku z 12. marca več ruskih vojakov zbranih okoli vozila, parkiranega pred hišo v neposredni bližini trupel.
Po umiku ruske vojske so slike ubitih ukrajinskih civilistov v Buči povzročile zgroženost po vsem svetu. Skupno so v mestu našli več kot 400 trupel, nekatera pa so imela na hrbtu zvezane roke.
V luči teh dogodkov je Ukrajina večkrat obtožila Rusijo vojnih zločinov. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v torek med pogovorom z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom ponovil, da ruska vojska z zločini ni imela nič.
12.22 Poljska in Bolgarija Rusijo obtožili izsiljevanja
Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes dejal, da njegova država ne bo popustila pred izsiljevanjem Rusije, ki je danes Poljski in Bolgariji prekinila dobavo plina. Tudi bolgarski premier Kiril Petkov je rusko dejanje označil za izsiljevanje. Iz drugih držav EU za zdaj ne poročajo o motnjah pri dobavi ruskega plina.
Morawiecki je zatrdil, da Poljska od jeseni ne bo več potrebovala ruskega plina, ustavitev dobav pa je označil za neposreden napad na Poljsko ter na energetsko varnost celotne Evrope.
Petkov pa je dejal, da je rusko izsiljevanje nesprejemljivo ter predstavlja grobo kršitev pogodb. "Pred tem ne bomo popustili," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Iz drugih članic EU za zdaj o motnjah pri dobavi plina ne poročajo.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da plin prihaja kot načrtovano. Dejal je še, da so našli rešitev za plačevanje plina preko računa v banki Gazprombank in ga še naprej plačujejo v evrih.
Dobave nemoteno potekajo tudi v Avstrijo, kjer je kancler Karl Nehammer prav tako zatrdil, da Dunaj plina ne plačuje v rubljih, kot so poročali ruski mediji. Takšne novice je označil za lažne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je dejal, da spremljajo razmere, plin pa za zdaj v Nemčijo prihaja nemoteno.
Kremelj je po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino države EU opozoril, da jim bo prekinil dobavo plina, če ne bodo plačevale v rubljih z ruskih računov.
Kupcem ruskega plina so v Moskvi svetovali, da odprejo račun pri ruski banki Gazprombank in nanj položijo denar v dolarjih in evrih tako kot doslej, Gazprombank pa bo ta denar nato pretvorila v rublje in ga nakazala energetskemu podjetju Gazprom.
Evropska komisija je pred dnevi sporočila, da podjetja iz EU lahko kljub zahtevi Rusije, da morajo za plin po novem plačevati v rubljih, še naprej kupujejo ruski plin, ne da bi pri tem kršila sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla EU. Podjetjem je predlagala, da plačila poravnajo v evrih ali dolarjih, ki se šele nato pretvorijo v rusko valuto.
10.51 Rusija trdi, da je v Ukrajini uničila veliko pošiljko orožja
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so njihove sile v jugovzhodni Ukrajini z raketami dolgega dosega uničile veliko količino orožja, ki naj bi jo ukrajinske sile prejele od Zahoda. Konkretnih informacij o količini in vrsti orožja pa niso podali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na področju tovarne aluminija v Zaporožju smo z zelo natančnimi raketami dolgega dosega kalibr, ki so nameščene na morju, uničili hangarje z veliko pošiljko tujega orožja in streliva, ki so ga za ukrajinsko vojsko dobavile ZDA in evropske države," je sporočilo rusko ministrstvo.
Novica prihaja v luči pogovorov o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki so v torek na pobudo ZDA potekali v Nemčiji. Na varnostnem vrhu, na katerem so sodelovali ministri iz 40 držav članic in nečlanic zveze Nato, so razpravljali o dobavi orožja Ukrajini, pri čemer se je Washington zavezal, da bo znatno okrepil svojo pomoč ukrajinski vojski.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer že večkrat zaprosil za konkretnejšo vojaško pomoč, da bi lažje odvrnili rusko napredovanje v Donbasu, vendar so zavezniki pri tem vselej previdni, saj se ne želijo neposredno vključiti v konflikt, ki bi se hitro lahko sprevrgel v vojaško konfrontacijo med Moskvo in zvezo Nato.
10.29 Bruselj: Ruska prekinitev dobave plina nov primer izsiljevanja
Ruska odločitev o enostranski prekinitvi dobave plina nekaterim članicam EU je nov poskus Moskve plin uporabiti kot sredstvo za izsiljevanje, je, potem ko je Gazprom danes ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zatrdila je, da so bili na ta scenarij pripravljeni.
Gazprom's announcement is another attempt by Russia to blackmail us with gas.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) April 27, 2022
We are prepared for this scenario. We are mapping out our coordinated EU response.
Europeans can trust that we stand united and in solidarity with the Member States impacted.
Ruski ukrep je označila za nesprejemljiv in neupravičen ter dodala, da je to nov dokaz, kako nezanesljiv dobavitelj je Rusija.
Rusija je sporočila, da so dobavo zemeljskega plina prekinili, ker ga Poljska in Bolgarija nista plačali v rubljih, kot to zdaj zahteva Rusija. Gazprom je še zagrozil z zmanjšanjem dobav Evropi, če bosta državi plin jemali iz tranzitnih plinovodov.
Von der Leynova je zatrdila, da iščejo alternative pri dobavah plina ter delajo na zapolnitvi skladišč plina po EU. Dejala je, da imajo članice načrte za take primere, se usklajujejo in so solidarne med seboj.
Prav zdaj poteka sestanek usklajevalne skupine, na katerem bodo uskladili odziv EU, je dodala v sporočilu za javnost.
8.52 Ruske sile zavzele več vasi na vzhodu Ukrajine
Ukrajina je danes sporočila, da so ruske sile na vzhodu države v regiji Donbas, kjer izvajajo ofenzivo, zavzele več vasi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva so zavzele kraja Velika Komišuvaha in Zavodi na območju regije Harkov ter kraja Zarišne in Novotošhivsk v doneški regiji.
Po navedbah ameriškega think-tanka ISW, ki ga povzema BBC, Rusija počasi napreduje, ruske sile se zdaj, za razliko od začetne faze vojne, premikajo bolj metodično in počasneje, odločitve pa so bolj premišljene.
Ruske sile se soočajo z ukrajinsko obrambo, ki pa je v bližini Harkova na severovzhodu države manj trdna kot na vzhodu, kjer so ukrajinske sile položaje utrjevale že od izbruha spopadov v Donbasu leta 2014.
Po navedbah britanskih obveščevalcev, ki jih prav tako povzema BBC, pa Kijev še naprej nadzoruje večino ukrajinskega zračnega prostora, saj Rusiji ni uspelo do konca uničiti ukrajinske zračne obrambe. Rusija sicer svoje aktivnosti v zraku osredotoča na jug in vzhod Ukrajine, ima pa omejen dostop do severnega in zahodnega dela, kjer lahko napada le od daleč.
Britanski obveščevalci še navajajo, da v Mariupolju ruske sile uporabljajo bombe, ki so manj natančne ter pogosteje povzročajo civilne žrtve.
8.19 Iz Rusije poročajo o požaru in aktiviranju zračne obrambe ob meji z Ukrajino
Ruske oblasti so danes sporočile, da je zagorelo v skladišču orožja blizu meje z Ukrajino, ponoči pa so se sprožili sistemi zračne obrambe v regijah Kursk in Voronež ob meji z Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moskva že nekaj časa obtožuje Ukrajino, da napada njeno ozemlje, ter zato grozi z novimi napadi na Kijev.
Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je danes sporočil, da je požar izbruhnil v skladišču orožja v vasi Stara Nelidovka, ki je kakih 20 kilometrov oddaljena od ukrajinske meje. Dodal je, da so požar pogasili, žrtev pa ni. Kaj je bil vzrok požara, ni sporočil.
Guvernerja regij Kursk in Voronež pa sta sporočila, da so se ponoči aktivirali sistemi zračne obrambe. Guverner Kurska Roman Starovojt je na Telegramu sporočil, da ni bilo žrtev, medtem ko je njegov kolega iz Voroneža Aleksander Gusev zatrdil, da je njihov sistem uspešno uničili manjši izvidniški dron.
Že v ponedeljek je Rusija poročala o požaru v skladišču goriva v kraju Brjansk, prav tako ob meji z Ukrajino.
8.01 Blinken: Zahod se pripravlja na morebitno rusko blokado podaljšanja misije v BiH
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na zaslišanju o proračunu v ameriškem senatu v torek dejal, da je Zahod pripravljen, če bo Rusija v Varnostnem svetu ZN blokirala podaljšanje misije EU v Bosni in Hercegovini (Eufor).
Rusija se je upirala že zadnjemu podaljšanju misije za leto dni lani novembra, tokrat pa lahko zaradi sankcij po napadu na Ukrajino zlorabi svojo pravico do veta.
Rusija je v Bosni in Hercegovini povsem na strani bosanskih Srbov in podpira njihovega vodjo Milorada Dodika, ki si prizadeva za razbitje federacije, ustanovljene po mirovnem sporazumu v Daytonu leta 1995.
Blinken je dejal, da je nadaljevanje prisotnosti mednarodnih sil v Bosni in Hercegovini bistvenega pomena za varnost, zaradi česar pripravljajo načrt za primer ruskega veta v novembru.
Rusija tudi ne priznava novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Christiana Schmidta, ki je na tem položaju nasledil Valentina Inzka.
Schmidt se na to ne ozira in je razveljavil zakon Republike Srpske za prevzem državne lastnine na svojem ozemlju, ki bi še bolj oslabil centralno vlado v Sarajevu, česar si želi Dodik.
7.56 Rusija ustavila dobavo plina Poljski
"Bolgarija in Poljska sta tranzitni državi. Če bosta nedovoljeno jemali ruski plin iz količin, namenjenih drugim državam, bomo zmanjšali dobavo za količino v višini odvzetega plina," so sporočili iz ruske družbe.
Poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa je potrdila, da od jutranjih ur plin po plinovodu Jamal ne prihaja več, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rusija je že v torek sporočila, da bo Poljski in Bolgariji danes ustavila dobavo plina, ker nista izpolniti zahteve po plačilu plina v rubljih.
Poljske oblasti so v torek zagotovile, da se je država pripravljala na takšen scenarij in da so skladišča plina trenutno napolnjena 76-odstotno, medtem ko so bila pred leto dni napolnjena 39-odstotno. Poleg tega je poraba plina zdaj manjša kot pozimi.
Tudi v Bolgariji so zagotovili, da zaradi morebitne ustavitve dobave kratkoročno ne bodo imeli težav.
Kremelj je po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino države EU opozoril, da jim bo prekinil dobavo plina, če ne bodo plačevale v rubljih z ruskih računov.
Konec marca je ruski predsednik Vladimir Putin od držav EU zahteval, da v prihodnje ruski plin plačujejo v rubljih. Kupcem ruskega plina so nato v Moskvi svetovali, da odprejo račun pri ruski banki Gazprombank in nanj položijo denar v dolarjih in evrih tako kot doslej, Gazprombank pa bo ta denar nato pretvorila v rublje in ga nakazala energetskemu podjetju Gazprom.
Evropska komisija je pred dnevi sporočila, da podjetja iz EU lahko kljub zahtevi Rusije, da morajo za plin po novem plačevati v rubljih, še naprej kupujejo ruski plin, ne da bi pri tem kršila sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla EU. Podjetjem je predlagala, da plačila poravnajo v evrih ali dolarjih, ki se šele nato pretvorijo v rusko valuto.
65