Sreda, 5. 3. 2025, 17.12
12 ur, 57 minut
Milijarde za orožje: koliko bi Evropo stala vojaška ločitev od ZDA?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Vojaška oprema je v bistvu le igra številk, so v analizi zapisali bruseljski ekonomisti z inštituta Bruegel in poudarili, da bo za Evropo veliko večji izziv ponovno zgraditi mehke zmogljivosti, kot so operativne strukture in vojaške izkušnje. Vzpostavitev teh zmogljivosti bi Evropo lahko stala več sto milijard evrov in trajala več let.
Ameriški predsednik Donald Trump je s svojim pristopom – uporabo groženj za dosego političnih ciljev – v zadnjih dneh popolnoma pretresel predvsem Evropo. Vse več evropskih politikov predvsem zaradi odnosa Trumpa do Ukrajine poziva k oboroževanju stare celine. Tudi Evropska komisija že napoveduje za stotine milijard evrov različnih ukrepov za pomoč pri oboroževanju. Vendar, koliko pa bi res stalo Evropo, da "nadomesti" ameriško vojsko?
Koliko denarja ZDA pravzaprav stane ruska agresija nad Ukrajino in "branjenje" Evrope? Ekonomisti z bruseljskega inštituta Bruegel so po poročanju Deutsche Welle izračunali, da je ameriška vojaška pomoč Ukrajini v letu 2024 znašala 20 milijard evrov od skupno 42 milijard evrov. "Da bi torej nadomestila ZDA v Ukrajini, bi morala EU porabiti le dodatnih 0,12 odstotka svojega BDP. Kar je izvedljivo," so zapisali ekonomisti v svoji analizi.
Ameriški izhod iz Nata
Pri inštitutu Bruegel so poskusili tudi ugotoviti, kaj vse bi Evropa potrebovala, da ne bi ostala brez obrambe v primeru ameriškega odhoda iz Nata. Poleg nadomeščanja ameriških bojnih brigad, ladij in letal bi bilo treba okrepiti tudi evropske zmogljivosti na področju obveščevalnih služb, komunikacij ter poveljniške infrastrukture, ki so potrebne za razporeditev velikih in zapletenih vojaških enot.
Kot primer na inštitutu Bruegel navajajo nemške vojaške zmogljivosti. Te še vedno močno zaostajajo tako za zahtevanimi standardi kot za zavezniškimi obveznostmi. Berlinski obljubljeni prispevek Natu – dve diviziji oziroma približno 40 tisoč vojakov – se sooča z resnimi izzivi, medtem ko bi glede na velikost države ustreznejši prispevek Nemčije znašal bližje sto tisoč vojakov.
Vojaška oprema je v bistvu le igra številk, so v analizi še zapisali bruseljski ekonomisti in poudarili, da bo za Evropo veliko večji izziv ponovno zgraditi mehke zmogljivosti, kot so operativne strukture in vojaške izkušnje. Vzpostavitev teh zmogljivosti bi Evropo lahko stala več sto milijard evrov in trajala več let.
Kako financirati ponovno oborožitev Evrope?
Del denarja za oboroževanje Evrope bo prispevala Evropska komisija. Njena predsednica von der Leyen je tako včeraj že napovedala 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo.
Jack Allen-Reynolds, namestnik glavnega ekonomista za evrsko območje pri Capital Economics, je za Deutsche Welle ocenil, da bi bilo treba evropske izdatke za obrambo znatno povečati. Po njegovem mnenju bi morala EU že na kratki rok porabiti dodatnih 250 milijard evrov letno. To bi proračune EU za obrambo dvignilo na približno 3,5 odstotka BDP. In od kod bo prišel denar?
Allen-Reynolds je predlagal več načinov financiranja. Ena možnost je sprememba politike Evropske investicijske banke (EIB) ali pa ustanovitev nove "banke za ponovno oborožitev", ki bi bistveno finančno podprla obrambni sektor z minimalnim vplivom na nacionalne proračune.
Alternativno bi lahko EIB izdajala posojila obrambnim podjetjem ali ustvarila obveznice, namenjene le za financiranje vojaških projektov. Ta pristop ne bi neposredno financiral vojaškega osebja ali opreme, ampak bi zagotavljal sredstva evropskim proizvajalcem orožja za povečanje vojaške proizvodnje.
Kaj pa evroobveznice?
Najbolj neposredna pot pa bi bil nov skupni program zadolževanja EU, primerljiv s 750-milijardnim pandemičnim skladom za okrevanje, znanim tudi kot NextGenerationEU.
"To bi bil relativno poceni način za EU, da dostopa do trgov, saj bi imela korist od bonitetne ocene AAA in bi omogočila fiskalno bolj omejenim vladam, da se izognejo zadolževanju v lastnih bilancah," je za DW dejal Allen-Reynolds.
Vendar pa takšnim idejam – ki v bistvu pomenijo izdajo tako imenovanih evroobveznic – že dolgo nasprotujejo vse glavne politične stranke v Nemčiji, vključno z najverjetnejšim nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem.
Je obrambna industrija rešitev za evropsko gospodarstvo?
Pri inštitutu Bruegel so poudarili še, da bi lahko z makroekonomskega vidika povečanje izdatkov za obrambo, financirano z dolgom, celo spodbudilo evropsko gospodarsko aktivnost "v času, ko lahko prihajajoča trgovinska vojna oslabi zunanje povpraševanje".
Skrbi glede grožnje Donalda Trumpa o uvedbi visokih carin na evropske avtomobile so vlagatelje vodile k prodaji delnic avtomobilskih podjetij in nakupu delnic obrambnih podjetij, za katera menijo, da imajo velik potencial rasti.
Rafael Loss, strokovnjak pri ECFR, je za Deutsche Welle dejal, da bi lahko širitev nemške vojske pozitivno vplivala na nacionalno gospodarstvo in prispevala k premagovanju šibke rasti države. "Če bi se delovna mesta v avtomobilski dobavni verigi lahko ohranila s preusmeritvijo proizvodnje na obrambne izdelke, bi to zagotovo koristilo," je dejal, hkrati pa opozoril na precenjevanje širšega gospodarskega učinka.
