Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
22. 11. 2024,
17.47

Osveženo pred

6 ur, 30 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,55

Natisni članek

Natisni članek

obtožbe civilisti Izrael Sirija Varnostni svet ZN

Petek, 22. 11. 2024, 17.47

6 ur, 30 minut

Vojna na Bližnjem vzhodu

Orban proti nalogu za aretacijo Netanjahuja, povabil ga je na Madžarsko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,55
Viktor Orban | Orban pravi, da ne bo sledil nobenim pogojem in Netanjahuja povabil na Madžarsko.  | Foto Reuters

Orban pravi, da ne bo sledil nobenim pogojem in Netanjahuja povabil na Madžarsko.

Foto: Reuters

Madžarski premier Viktor Orban, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, bo v znak kljubovanja nalogu za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjuhuja, ki ga je v četrtek izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), tega povabil na obisk v državo, je napovedal danes. Odločitev ICC je ob tem označil za predrzno in cinično. Odzivi od drugod po Evropi so zadržani.

Poudarki dneva: 

16.30 Bolnišnicam v Gazi zaradi pomanjkanja goriva grozi prekinitev izvajanja storitev
14.58 V evropskih državah zadržani odzivi na nalog za prijetje Netanjahuja
13.10 Propalestinske nevladne organizacije tožijo nizozemsko vlado zaradi podpore Izraelu
9.40 Orban bo v znak kljubovanja nalogu ICC na obisk povabil Netanjahuja
7.40 IAEA sprejela do Irana kritično resolucijo
6.30 Na zasedanju VS ZN o Siriji medsebojne obtožbe med svetovnimi silami

17.30 V Libanonu od oktobra lani ubitih 226 zdravstvenih delavcev

V Libanonu je bilo od začetka izraelskih napadov, ki so sledili izbruhu vojne v Gazi 7. oktobra lani, ubitih 226 zdravstvenih delavcev, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je opozorila, da zaradi spopadov 15 bolnišnic ne deluje več oziroma delujejo le delno. Izrael je medtem danes nadaljeval napade na Libanon.

"Od 7. oktobra 2023 do 18. novembra letos imamo 226 smrtnih žrtev in 199 poškodovanih," je povedal predstavnik WHO v Libanonu Abdinasir Abubakar in opozoril, da je organizacija skoraj 70 odstotkov žrtev zabeležila potem, ko so napetosti med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah septembra prerasle v popolno vojno, okoli 47 odstotkov napadov pa je bilo usodnih za vsaj enega zdravstvenega delavca ali pacienta.

Gre za najvišji odstotek napadov, ki so zahtevali smrtne žrtve med zdravstvenimi delavci ali pacienti med vsemi aktivnimi konflikti. Kot je namreč pojasnil Abubakar, je bilo v istem obdobju le 13,3 odstotka napadov na zdravstvo po vsem svetu smrtonosnih, pri čemer je navedel podatke iz različnih konfliktnih območij, vključno z Ukrajino, Sudanom in Palestino.

WHO prav tako opozarja, da zaradi spopadov 15 od 153 libanonskih bolnišnic zdaj ne deluje več oziroma deluje le delno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je medtem danes nadaljeval napade na Libanon. V napadu na prestolnico Bejrut je bila po navedbah očividcev zadeta stavba, ki se je nato delno porušila. Na jugu države sta bila v napadu ubita dva reševalca, napadena pa sta bila tudi mesto Tir in okolica, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje je bilo do četrtka v izraelskih napadih ubitih najmanj 214 zdravstvenih delavcev, 321 pa ranjenih, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelske sile in Hezbolah se medsebojno obstreljujejo od 8. oktobra lani. Konflikt se je bistveno zaostril septembra, nadalje pa še 1. oktobra letos, ko je izraelska vojska sprožila kopensko invazijo na jugu Libanona.

16.30 Bolnišnicam v Gazi zaradi pomanjkanja goriva grozi prekinitev izvajanja storitev

Bolnišnice na območju Gaze bodo morale zaradi pomanjkanja goriva v naslednjih 48 urah omejiti ali prekiniti izvajanje storitev, je danes opozorilo ministrstvo za zdravje v enklavi. Dobave goriva po navedbah ministrstva ovira Izrael, katerega zadnji val napadov je v enklavi zahteval najmanj 25 življenj.

Da bolnišnicam v enklavi, kjer izraelska vojska že več kot eno leto izvaja "genocidno vojno", grozi omejitev ali prekinitev izvajanja storitev zaradi pomanjkanja goriva, je na današnji novinarski konferenci opozoril vodja terenskih bolnišnic v Gazi Marvan al Hams.

Mednarodne institucije je ob tem pozval, naj ustavijo vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zdravstveni viri v Gazi so danes sporočili tudi, da je zadnji val izraelskih napadov v od vojne uničeni enklavi zahteval najmanj 25 življenj, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Izraelske sile so med drugim obstreljevale jugovzhodni del mesta Gaza, begunski taborišči Nuseirat in Džabalija, kraja Deir al Balah in Beit Lahija ter območje al Mavasi.

Skupno je izraelska ofenziva, ki se je začela 7. oktobra lani po napadu palestinskih borcev na Izrael, v Gazi doslej zahtevala že več kot 44.000 življenj. Prek 100.000 je ranjenih.

14.58 V evropskih državah zadržani odzivi na nalog za prijetje Netanjahuja

V evropskih državah so danes zadržani v odzivih na nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjhuja, ki ga je v četrtek izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Nemčija se o odzivu še odloča, aretaciji Netanjahuja pa se ne želi zavezati. Francija je odločitev ICC vzela na znanje, Italija pa napoveduje odziv v okviru skupine G7.

ICC je v četrtek zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa. V skladu s tem bi morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, kateregakoli od njih ob vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.

Medtem ko so Izrael in nekatere njegove zaveznice na čelu z ZDA ukrep ostro kritizirale, je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v četrtek poudaril, da so nalogi ICC zavezujoči in jih je treba izvršiti. V več evropskih državah so v odzivih zaenkrat zadržani. Nemčija se denimo o svojem odzivu še odloča.

"Trenutno preučujemo, kaj natančno to pomeni za uresničitev v Nemčiji," je zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala za javno televizijo ARD. Ali bi Netanjahuja ali Galanta ob obisku prijeli, je po njenih besedah teoretično vprašanje. Je pa poudarila, da je Nemčija kot država, ki spoštuje mednarodno pravo, zavezana sodišču, katerega članica je.

Podobno je javil tiskovni predstavni vlade Steffen Hebestreit, ki je dodal, da bi odločitev o morebitni aretaciji Netanjahuja ali Galanta sledila, če bi katerikoli od njiju obiskal Nemčijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Francija je javila le, da se je seznanila z odločitvijo ICC. "Zvesta svoji obvezi podpore mednarodnemu pravosodju, ponavlja svojo zavezanost neodvisnemu delu sodišča," je ob tem dodalo zunanje ministrstvo. Ni pa se izjasnilo, ali bi na svojem ozemlju izvršili nalog za prijetje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da bo odločitev o stališču šele sprejela, je napovedala tudi Italija. Kot je dejal zunanji minister Antonio Tajani, bodo to storili v ponedeljek, in sicer skupaj z zaveznicami v okviru skupine G7. "Spoštujemo in podpiramo ICC, a smo prepričani, da mora igrati pravno in ne politične vloge," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dodal Tajani.

Britanska vlada je medtem nakazala, da bi lahko Netanjahu v primeru obiska na podlagi naloga ICC prijeli. "Združeno kraljestvo bo vedno spoštovalo svoje pravne obveznosti, kot jih določa domače in mednarodno pravo," je sporočil tiskovni predstavnik premierja Keira Starmerja.

Povsem drugačno je stališče madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je izrazil nasprotovanje nalogu ICC in povabil Netanjahuja na obisk. Da bi bil Netanjahu dobrodošel tudi v Italiji, pa je zatrdil italijanski minister za promet in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini.

13.10 Propalestinske nevladne organizacije tožijo nizozemsko vlado zaradi podpore Izraelu

Propalestinske nevladne organizacije so danes na sodišču v Haagu nizozemsko vlado obtožile, da ni storila dovolj, da bi preprečila genocid, ki ga Izrael po njihovem mnenju izvaja v Gazi. Prav tako so od vlade zahtevale ustavitev izvoza orožja v Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Izrael je kriv genocida in apartheida ter uporablja nizozemsko orožje za vodenje vojne," je dejal Wout Albers, odvetnik, ki zastopa nevladne organizacije. Te trdijo, da Izrael v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu krši mednarodno pravo, pri čemer so se med drugim sklicevale na konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Odvetnik Reimer Veldhuis, ki zastopa vlado, pa je dejal, da Nizozemska uporablja veljavno evropsko zakonodajo za izvoz orožja. Prepričan je, da bi bilo treba tožbo zavrniti. "Malo verjetno je, da bi pristojni minister izdal dovoljenje za izvoz orožja Izraelu, ki bi prispevalo k dejavnostim izraelske vojske v Gazi ali na Zahodnem bregu," je dodal.

Sodnica Sonja Hoekstra je medtem ob začetku sojenja pojasnila, da je cilj ugotoviti, "kaj lahko pričakujemo od države in ali lahko od države pričakujemo, da bo storila več oziroma ravnala drugače, kot ravna zdaj".

Primer na sodišču se je začel dan po tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika palestinskega islamitičnega gibanja Hamas Mohameda Deifa.

Izrael je bil do odločitve ICC kritičen, zavrača pa tudi vsakršne obtožbe o genocidu.

Južna Afrika je konec lanskega leta na Meddržavno sodišče (ICJ) vložila tožbo, v kateri Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. ICJ je nato januarja Izraelu med drugim odredil sprejetje takojšnjih ukrepov za preprečitev genocida.

9.40 Orban bo v znak kljubovanja nalogu ICC na obisk povabil Netanjahuja

Mednarodno kazensko sodišče je v četrtek zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa.

Orban je danes v odzivu odločitev označil za "nezaslišano predrzno" in cinično, češ da "preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni" posega v konflikt. "Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati," je dejal v rednem tedenskem pogovoru za državni radio.

"Še danes bom povabil izraelskega premierja, gospoda Netanjhuja, naj obišče Madžarsko, kjer mu bom, če pride, zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem," je dodal v pogovoru, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V skladu z odločitvijo ICC bi namreč morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, Netanjahuja, Galanta in Deifa ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.

Netanjahu se je Orbanu zahvalil za "moralno jasnost". Po njegovih besedah se je Madžarska - za razliko od tistih držav, ki nameravajo nalog ICC izvršiti - postavila na stran pravice in resnice.

Članica ICC je sicer tudi Madžarska, ki je pogodbo podpisala leta 1999, ratificirala pa jo je dve leti pozneje, v času Orbanovega prvega mandata na položaju. Ni pa Budimpešta zaradi ustavnih pomislekov sprejela s statutom povezane konvencije in zato trdi, da ji ni treba upoštevati odločitev ICC, pojasnjuje AFP.

Madžarska je predhodno zavrnila tudi možnost aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je ICC zaradi obtožb vojnih zločinov prav tako izdal nalog za prijetje.

Orban je edini evropski voditelj, ki je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 ohranil tesne vezi s Kremljem, velja tudi za enega najtesnejših partnerjev Izraela v EU.

7.40 IAEA sprejela do Irana kritično resolucijo

Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je po večurni burni razpravi v četrtek sprejel resolucijo, v kateri Iranu očita slabo sodelovanje z agencijo in zahteva, da Teheran do začetka prihodnjega leta pripravi poročilo o svojih prizadevanjih. Iran je danes sporočil, da bo v odziv na resolucijo zagnal nove centrifuge.

Tako kot podobni resoluciji iz novembra 2022 in junija 2024 tokratna izpostavlja, da mora Iran nujno zagotoviti tehnično verodostojne razlage za sledove urana in strokovnjakom IAEA po potrebi omogočiti odvzem vzorcev. Od Teherana zahteva tudi pripravo celovite ocene o morebitni prisotnosti ali uporabi neprijavljenega jedrskega materiala v povezavi z odprtimi vprašanji v zvezi z iranskim jedrskim programom ter popolno poročilo o sodelovanju Irana z IAEA.

Resolucija, ki so jo predložile Velika Britanija, Francija, Nemčija in ZDA, sledi podobnemu predlogu iz junija. Dokument, proti kateremu so glasovale Kitajska, Rusija in Burkina Faso, je bil v 35-članskem Svetu guvernerjev sprejeta z 19 glasovi za, 12 držav pa se je glasovanja vzdržalo, sta za francosko tiskovno agencijo AFP povedala neimenovana diplomata.

Iran trdi, da je resolucija politično motivirana. Predstavnik Irana pri IAEA Mohsen Naziri Asl je po glasovanju poudaril, da ima resolucija nizko podporo.

Iransko zunanje ministrstvo je po sprejetju resolucij sporočilo, da bo Iran še danes zagnal vrsto novih in naprednih centrifug. "Vodja Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izdal ukaz o sprejetju učinkovitih ukrepov, vključno z uvedbo velike serije novih in naprednih centrifug različnih vrst," piše v skupni izjavi organizacije in zunanjega ministrstva, še poroča AFP.

6.30 Na zasedanju VS ZN o Siriji medsebojne obtožbe med svetovnimi silami

Predstavniki stalnih članic Varnostnega sveta ZN so redno mesečno zasedanje o Siriji v četrtek izkoristili za medsebojne obtožbe. Predstavniki ZN so vse strani pozivali, naj umirijo napetosti, predstavnik Slovenije pa je sirske oblasti pozval, naj zagotovijo varnost vseh, ki se zaradi konflikta v Libanonu vračajo v Sirijo.

Direktorica za operacije v Uradu ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Edem Wosornu je povedala, da so sovražnosti v Libanonu v zadnjih tednih v Sirijo pregnale 540 tisoč ljudi, od tega dve tretjini sirskih beguncev.

Namestnica posebnega odposlanca ZN za Sirijo Najat Rochdi je pozvala vse strani, naj zmanjšajo napetosti in predvsem zaščitijo civiliste ter se posvetijo iskanju politične rešitve. Poročala je o nadaljevanju izraelskih in ameriških napadov v Siriji in pozvala k umiritvi razmer na celotnem Bližnjem vzhodu.

Razprava med članicami Varnostnega sveta je pokazala razdeljenost svetovnih sil glede Sirije. Predstavnik Rusije je kritiziral Veliko Britanijo zaradi organizacije zasedanja in ZDA zaradi podpore Zahodnemu Jeruzalemu, s čimer je najverjetneje mislil na Izrael. ZDA je obtožil, da z vojaki na jugovzhodu Sirije plenijo nafto in plin, zahteval ukinitev sankcij in pohvalil sirsko vlado za pomoč beguncem iz Libanona.

V podobnem tonu je minil tudi nastop predstavnika Kitajske, predstavnik ZDA pa je vprašal, zakaj prihodki od naravnih virov Sirije končajo v Moskvi in Teheranu. Prav tako je kritiziral zračne napade sirske vlade na severozahodu države, ki potekajo ob podpori Rusije.

Politični koordinator slovenske misije pri ZN Klemen Ponikvar je pozval Damask, naj da prednost blaginji vseh ljudi na svojem ozemlju, brez razlikovanja na podlagi vere, sekte, etnične pripadnosti ali političnega prepričanja. Sirsko vlado in dejanske oblasti na terenu je tudi pozval, naj zagotovijo dolgoročno varnost povratnikov.

Izraelska vojska
Novice Izraelski napadi na Palestino terjali več deset smrtnih žrtev
Eksploziji v Libanonu
Novice Ni jim mar za smrti otrok
Libanon
Novice Izrael tarča raketnega napada
Ne spreglejte