Četrtek, 26. 9. 2024, 9.01
2 meseca
Na ZN svarila pred višanjem gladine morja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Študija medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe trdi, da lahko pet otoških držav – Maldivi, Tuvalu, Maršalovi otoki, Nauru in Kiribati – do leta 2100 postane neprimernih za bivanje, kar pomeni, da bo 600.000 ljudi izgubilo tla pod nogami in državo.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v sredo na posebnem dogodku na visoki ravni o višanju morske gladine oceanov, ki predstavlja grožnjo obstoju majhnih otoških držav, pozval k ukrepanju proti podnebnim spremembam in zagotovitvi pomoči ogroženim državam.
O tej temi je lani prvič razpravljal Varnostni svet, tokrat pa je bil dogodek pripravljen v okviru 79. zasedanja Generalne skupščine ZN v času splošne razprave svetovnih voditeljev. Gre za poskus zagotavljanja političnega konsenza o ukrepih za lajšanje družbenih, gospodarskih in pravnih posledic višanja gladine morja.
Skoraj milijarda ljudi na svetu živi na nizko ležečih obalnih območjih, ki so vse bolj ranljiva, ogrožen je obstoj Tihomorskih otokov. Zaradi segrevanja ozračja se je gladina svetovnih oceanov dvignila, obalna območja pa ogrožajo poplave.
V zadnjem stoletju se je gladina oceanov dvignila za med 160 in 200 milimetrov, polovica rasti pa se je zgodila od leta 1993, je izračunala ameriška vesoljska agencija Nasa.
Izginilo bo celo nekaj držav
Študija medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe trdi, da lahko pet otoških držav – Maldivi, Tuvalu, Maršalovi otoki, Nauru in Kiribati – do leta 2100 postane neprimernih za bivanje, kar pomeni, da bo 600 tisoč ljudi izgubilo tla pod nogami in državo.
"Naraščanje morske gladine pomeni naraščajoč val nesreče," je dejal Guterres in opozoril na poplavljene skupnosti, onesnaženo sladko vodo, uničene pridelke, poškodovano infrastrukturo, uničeno biotsko raznovrstnost in zdesetkana gospodarstva. Posledice so že tu, saj se je moralo denimo več sto družin v Panami preseliti stran od obale.
Premier Tuvaluja Feleti Teo je dejal, da se je zaradi poplav povečala slanost zemlje, kar zmanjšuje donosnost pridelkov in slabi drevesa.
Dviganje vode povzroča tudi politične težave in majhne otoške države vztrajajo, da njihova 200 navtičnih milj dolga morska območja ostanejo nedotaknjena, tudi če se kopno zmanjša.
Prizadevajo si tudi za zaščito pravic prisilno razseljenih ljudi, finančno podporo prizadevanjem za prilagajanje na spremembe in programe za ohranjanje kulture.
Dviganje vode povzroča tudi politične težave in majhne otoške države vztrajajo, da njihova 200 navtičnih milj dolga morska območja ostanejo nedotaknjena, tudi če se kopno zmanjša.
