Ponedeljek, 14. 4. 2025, 18.27
22 ur, 7 minut
Trump s frontalnim napadom na Zelenskega: Začel je vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,53
Trump je govoril tudi o milijonih mrtvih v vojni in uničenih ukrajinskih cerkvah ter zatrdil, da si zdaj prizadeva vojno ustaviti. Meni, da mu gre pri tem dobro.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da sta za vojno v Ukrajini kriva njegov predhodnik Joe Biden in predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ker je nista preprečila.
19.18 Trump o Zelenskem: Ne začneš vojne z 20-krat večjo državo in potem prosiš za rakete
18.23 Merz z izjavami o mostu na Krim razjezil Moskvo
18.20 Kallas: Za končanje vojne v Ukrajini je treba pritisniti na Rusijo
17.00 Ukrajina voditelje EU 9. maja vabi na obisk v Kijev
14.16 Moskva: Tarča napada v Sumiju je bilo srečanje vojaških poveljnikov
10.44 Zelenski pozval Trumpa, naj obišče Ukrajina
19.18 Trump o Zelenskem: Ne moreš začeti vojne z 20-krat večjo državo
Potem ko se nikamor ne premaknejo pogajanja z Rusijo o premirju v Ukrajini, se je ameriški predsednik Donald Trump namesto ruskega predsednika Vladimirja Putina spet lotil lažje tarče – ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po srečanju s predsednikom Salvadorja Nayibom Bukelejem v Beli hiši je odgovarjal na vprašanja novinarjev o vojni v Ukrajini in med drugim navrgel, da Zelenski neprestano pritiska za dobavo raket, in v nedokončanem stavku namignil, da je proti končanju vojne. A huda obtožba je šele sledila: "Ko začneš vojno, moraš vedeti, da lahko zmagaš. Vojne ne začneš z nekom, ki je 20-krat večji od tebe in potem upaš, da ti bodo ljude dali nekaj raket," je dejal Trump.
Trump has fully turned on Zelenskyy: "He's always looking to purchase missiles. Listen, when you start a war, you gotta know you can win a war. You don't start a war against somebody that's 20 times your size and then hope that people give you some missiles." pic.twitter.com/1hBWeyu2hg
— Aaron Rupar (@atrupar) April 14, 2025
Trump je govoril tudi o milijonih mrtvih v vojni in uničenih ukrajinskih cerkvah ter zatrdil, da si zdaj prizadeva vojno ustaviti. Meni, da mu gre pri tem dobro.
Na vprašanje, ali bo obsodil nedeljski ruski napad na ukrajinsko mesto Sumi, v katerem je umrlo več kot 30 ljudi, je Trump odgovoril z obtožbami na račun Bidna in Zelenskega.
Na vprašanje, ali bo zaradi napada zaostril sankcije proti Rusiji, pa je odvrnil, da je sankcije že uvedel, Biden pa da bi lahko enostavno končal vojno s tem, da bi znižal cene nafte, namesto da jih je povišal.
18.23 Merz z izjavami o mostu na Krim razjezil Moskvo
Namestnik vodje ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev se je danes ostro odzval na besede bodočega nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je v nedeljo dejal, da bi uničenje ruskega mostu na Krim Ukrajini lahko pomagalo v vojni. "Dvakrat premisli, nacist," je na družbenem omrežju X zapisal nekdanji predsednik Rusije.
"Kanclerskega kandidata Fritza Merza preganja spomin na očeta, ki je služil v Hitlerjevem wehrmachtu," je zapisal Medvedjev, pri čemer je uporabil ruski slabšalni izraz za Nemce. "Dvakrat premisli, nacist," je dodal nekdanji predsednik Rusije.
Najverjetnejši bodoči kancler je v nedeljo za nemško javno radiotelevizijo ARD ocenil, da mora ukrajinska vojska preiti iz defenzive.
Najverjetnejši bodoči kancler je v nedeljo za nemško javno radiotelevizijo ARD ocenil, da mora ukrajinska vojska preiti iz defenzive. Po njegovih besedah bi ji pri tem lahko pomagalo uničenje Krimskega mostu, ki ga je Rusija zgradila čez Kerško ožino in tako rusko celino povezala s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014.
Vodja krščanskih demokratov (CDU) je ob tem ponovil, da je odprt za idejo o pošiljanju raket dolgega dosega taurus Kijevu, zaradi česar ga je Medvedjev danes obtožil, da želi zaostriti konflikt. Da bi to pomenilo stopnjevanje konflikta, so danes sporočili tudi v Kremlju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova Merz zagovarja različne korake, ki da bodo neizogibno privedli do nadaljnje zaostritve. "Na žalost evropske prestolnice niso naklonjene iskanju načinov za dosego mirovnih pogovorov, temveč nadaljnjemu izzivanju nadaljevanja vojne," je dejal.
Nemčija je sicer druga največja donatorica pomoči Ukrajini. Odhajajoči kancler Olaf Scholz je idejo o pošiljanju raket taurus zavračal iz bojazni, da bi s tem sprožil neposreden spopad z Rusijo.
18.20 Kallas: Za končanje vojne v Ukrajini je treba pritisniti na Rusijo
Da bi končali vojno v Ukrajini, je treba po mnenju visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas okrepiti pritisk na Rusijo. Prav tako je treba še naprej pomagati Kijevu, je povedala po zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu. S tem se je strinjala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kallas je po ruskem nedeljskem napadu na ukrajinsko mesto Sumi, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi, dejala, da je Rusija tista, ki si ne želi miru.
"Upam, da je zdaj vsem jasno, da je treba, če želimo ustaviti pobijanje, pritisniti na Rusijo, ki dejansko pobija," je dejala v odzivu na izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Moskva pri napadu na Sumi storila napako.
"EU mora nadaljevati pritiske na Rusijo, predvsem preko sankcij in doslednega uveljavljanja njihovega izvajanja. Videti moramo, kaj lahko kot EU še naredimo na diplomatskem področju, da se morija, razseljevanje in uničenje končajo," je poudarila Kaja Kallas.
EU namerava pritisk na Moskvo okrepiti z novim svežnjem sankcij, ki ga še pripravlja. Kallas si bo prizadevala, da bo 17. sveženj pripravljen za obravnavo na majskem zasedanju zunanjih ministrov članic.
Tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je v razpravi zavzela, da mora EU odločneje ukrepati in vršiti pritisk na Rusijo, hkrati pa biti v stiku z ZDA.
"EU mora nadaljevati pritiske na Rusijo, predvsem preko sankcij in doslednega uveljavljanja njihovega izvajanja. Videti moramo, kaj lahko kot EU še naredimo na diplomatskem področju, da se morija, razseljevanje in uničenje končajo," je poudarila.
Poleg tega je treba po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Unije še naprej podpirati Ukrajino, med drugim v okviru njene pobude za dobavo dveh milijonov topniških izstrelkov v letošnjem letu. Trenutno so pri izpolnjevanju cilja na dveh tretjinah, je povedala.
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Slovenija do zdaj Ukrajini pomagala na mnogih področjih, med drugim razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom, na področju zdravstva in krepitve lokalnih skupnosti. "Slovenija bo še naprej odločno podpirala Ukrajino, tudi na področju obrambe. Nedavno smo najavili nadaljnji prispevek v češko pobudo za skupno nabavo streliva," je poudarila Fajon.
Zunanji ministri EU so o ruski agresiji na Ukrajino razpravljali, medtem ko si ameriški predsednik Donald Trump prizadeva za končanje vojne v Ukrajini. Predstavniki njegove administracije vodijo ločene pogovore o obema stranema, a o prekinitvi ognja se jim doslej še ni uspelo dogovoriti.
17.00 Ukrajina voditelje EU 9. maja vabi na obisk v Kijev
Ukrajinska vlada je povabila najvišje predstavnike EU, da obiščejo Kijev 9. maja in tako pokažejo diplomatsko enotnost napram ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki bo takrat ob dnevu zmage priredil vojaško parado. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa naj bi ta dan ločeno gostil voditelje zavezniških držav iz t. i. koalicije voljnih.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je danes med srečanjem zunanjih ministrov EU v Luksemburgu povabil svoje kolege iz sedemindvajseterice v Kijev, pri čemer jih je pozval, naj "pokažejo enotnost in odločnost ob največji agresiji v Evropi po drugi svetovni vojni", poroča bruseljski spletni portal Politico.
Poleg tega si želi Zelenski 9. maja gostiti voditelje koalicije držav, ki je pripravljena "določiti varnostna jamstva" za Ukrajino, ko bo dosežen dogovor o morebitnem premirju z Rusijo, je dodal Sibiha.
ZDA, ki si pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa prizadevajo doseči premirje med Ukrajino in Rusijo, sicer niso del omenjene koalicije, ki jo sestavlja okoli 30 zaveznic Kijeva.
Po besedah dveh diplomatov EU, ki nista želela biti imenovana, potekajo pogovori o morebitnem obisku več voditeljev v Ukrajini v začetku maja, med katerimi naj bi bil tudi bodoči nemški kancler Friedrich Merz, še navaja Politico.
Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju ruskih medijev povabil voditelje Izraela, Kitajske, Brazilije, Slovaške in Srbije, da se mu pridružijo v Moskvi na proslavi ob 80. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne. ZDA in večina držav članic EU na slovesnosti ni povabil, navaja Politico.
14.16 Moskva: Tarča napada v Sumiju je bilo srečanje vojaških poveljnikov
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so na "kraj srečanja poveljniškega osebja" ukrajinske vojske v Sumiju izstrelili dve balistični raketi tipa iskander. Ob tem je ukrajinsko stran obtožilo, da civiliste uporablja kot živi ščit.
"Režim v Kijevu še naprej uporablja ukrajinsko prebivalstvo kot živi ščit, saj v središču gosto naseljenega mesta postavlja vojaške objekte in prireja dogodke, na katerih sodelujejo vojaki," je zatrdilo ministrstvo.
V Kremlju so medtem znova zatrdili, da napadajo le vojaške cilje. "Naša vojska cilja samo vojaške in z vojsko povezane cilje," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V ruskem napadu na Sumi, ki leži blizu meje z rusko regijo Kursk, je bilo v nedeljo v ruskem napadu ubitih najmanj 34 ljudi, še 117 pa ranjenih.
V napadu je bilo ubitih najmanj 34 ljudi.
Več svetovnih voditeljev je napad obsodilo in Rusijo obtožilo, da mir ni v njenem interesu. Zunanja ministrica Tanja Fajon je napad označila za brutalen poboj civilistov, Moskvo je obtožila, da ne upošteva diplomatskih prizadevanj za končanje vojne.
10.44 Zelenski pozval Trumpa, naj obišče Ukrajina
"Prosim, pred kakršnimikoli odločitvami, kakršnimikoli oblikami pogajanj pridite pogledat ljudi, civiliste, bojevnike, bolnišnice, cerkve, ranjene ali mrtve otroke," je Volodimir Zelenski povedal v oddaji 60 minut na televiziji CBS. Meni, da bo Trump z obiskom Ukrajine bolje razumel, kaj vse je storil ruski predsednik Vladimir Putin.
Ponovil je tudi, da Putinu ni mogoče zaupati. "To sem večkrat povedal predsedniku Trumpu. Ko se sprašujete, zakaj premirje ne deluje – to je razlog. Putin nikoli ni želel končati vojne. Putin nikoli ni želel, da bi bili neodvisni. Putin nas želi popolnoma uničiti – našo suverenost in naše ljudi," je še dodal.
V luči mirovnih pogajanj je dejal, da bi bil pravičen mir za Kijev, če "ne bi izgubili svoje suverenosti ali neodvisnosti". Zavezal se je tudi, da bodo sčasoma ponovno prevzeli nadzor nad ukrajinskim ozemljem, ki je trenutno v rokah Rusije.
Oddaja je bila objavljena v nedeljo, posneta pa je bila pred nedeljskim ruskim napadom na mesto Sumi, v katerem je bilo ubitih 34 ljudi. Napad so obsodili številni evropski voditelji, odzval pa se je tudi predsednik ZDA Donald Trump.
"Mislim, da je bilo to grozno. Povedali so mi, da so naredili napako. Vendar mislim, da je to grozna stvar. Mislim, da je celotna vojna grozna stvar," je Trump v nedeljo povedal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.
