Petek, 7. 2. 2025, 11.53
4 ure, 39 minut
Bližnji vzhod
Netanjahu postavil ultimat za končanje vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
Hamas naj se ne bi bil pripravljen odpovedati vojaški moči v Gazi oziroma ukinitvi svojega vojaškega krila. V luči tega je visoki izraelski predstavnik ocenil, da so možnosti, da bi voditelji Hamasa privolili v izgnanstvo, izredno majhne.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim obiskom v Washingtonu predstavil načrt za končanje vojne v Gazi, po katerem bi se Hamas odpovedal oblasti v Gazi, voditelji tega palestinskega gibanja pa bi bili izgnani iz enklave, je v četrtek ob sklicevanju na dva ameriška in en izraelski vir poročal ameriški spletni portal Axios.
11.50 Netanjahu naj bi končanje vojne pogojeval z izgonom voditeljev Hamasa iz Gaze
11.20 Netanjahu kot simbol izraelskega napada na Hezbolah Trumpu podaril zlati pozivnik
6.45 Izrael napadel položaje Hezbolaha v Libanonu
11.50 Netanjahu naj bi končanje vojne pogojeval z izgonom voditeljev Hamasa iz Gaze
Netanjahu naj bi na srečanjih z ameriškimi uradniki poudaril, da ne vidi poti do izvedbe povojnega načrta za Gazo, dokler bo enklava pod nadzorom Hamasa. V luči tega naj bi po navedbah virov predstavil načrt za končanje vojne, po katerem bi se Hamas odpovedal oblasti v Gazi, njegovi voditelji pa bi bili izgnani iz enklave.
Z izgonom voditeljev Hamasa bi se lahko tudi odprla vrata za izvedbo načrta, ki bi vključeval ameriški prevzem Gaze, še poroča Axios. Trump je namreč po srečanju z Netanjahujem napovedal, da bodo ZDA prevzele Gazo in izselile tamkajšnje prebivalce v sosednje države.
V ospredju pogovorov med voditeljema je bil tudi dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi ujetnikov, ki je začel veljati 19. januarja. Po navedbah izraelskega uradnika naj bi Netanjahu izrazil pripravljenost na resna in vsebinska pogajanja o drugi fazi dogovora, prav tako naj bi želel podaljšati prvo fazo, med katero bi Hamas izpustil dodatne talce, trdijo ameriški viri.
V prvi fazi, ki naj bi trajala 42 dni, naj bi Hamas izpustil skupno 33 od 94 izraelskih talcev, ki so še vedno v Gazi. Izrael pa bi v tem času izpustil okoli 1.900 Palestincev. Druga faza naj bi zajemala izpustitev preostalih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze.
Kot je pojasnil izraelski uradnik, bi pri morebitnem podaljšanju prve faze Hamas izpustil največ dva ali tri talce. V zameno naj bi Netanjahu med pogajanji o drugi fazi Hamasu predlagal izpustitev nekaterih palestinskih zapornikov, ki jih Izrael v prvi fazi ni želel izpustiti.
Po navedbah ameriških virov naj bi Netanjahu tudi zahteval, da Hamas izpusti preostale zajete talce, se odpove oblasti v Gazi in da njegove voditelje, vključno s tistimi, ki bodo izpuščeni iz zaporov, izženejo v tujino.
11.20 Netanjahu kot simbol izraelskega napada na Hezbolah Trumpu podaril zlati pozivnik
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ob njunem nedavnem srečanju podaril zlat pozivnik. Ta naj bi simboliziral ključen trenutek v izraelski vojni proti libanonskemu gibanju Hezbolah, ko so septembra lani množično eksplodirali pozivniki in ročne radijske naprave pripadnikov Hezbolaha.
Netanjahu se je v torek sešel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in mu podaril zlat pozivnik kot simbol izraelske operacije proti libanonskemu gibanju Hezbolah. Ta je prikazala "moč, tehnološko premoč in iznajdljivost Izraela v boju proti sovražnikom", so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v četrtek sporočili iz urada izraelskega premierja.
Izrael je septembra lani izvedel prefinjen napad na pripadnike Hezbolaha – njihove pozivnike in ročne radijske sprejemnike so predhodno na skrivaj opremili z eksplozivi, nato pa hkrati sprožili več tisoč eksplozij, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi, več tisoč pa lažje in huje ranjenih.
Benjamin Netanjahu in Donald Trump
Sprva ni bilo jasno, ali za eksplozijami stoji Izrael, vendar je novembra tudi Netanjahu javno priznal, da je septembra dal zeleno luč za napad.
Takratni vodja gibanja Hezbolah Hasan Nasrala, ki je nedolgo zatem umrl v izraelskem napadu, je eksplozije pozivnikov označil za teroristično dejanje. Opozoril je, da so številne naprave eksplodirale na javnih mestih, kjer je bilo na tisoče civilistov.
Spopadi med Izraelom in gibanjem Hezbolah so se v tistem obdobju zaostrili, po hudih izgubah – zlasti na strani šiitskega oboroženega gibanja – pa sta nato strani novembra lani po več kot letu dni spopadov sklenili krhko premirje.
Kljub prekinitvi ognja Izrael občasno izvaja napade na Libanon, obe strani pa sta druga drugo večkrat obtožili kršenja premirja.
V skladu z dogovorom naj bi se libanonska vojska v 60 dneh, ko se bo izraelska vojska umaknila, namestila na jugu Libanona skupaj z mirovnimi silami ZN. Hezbolah, ki ga podpira Iran, naj bi prav tako umaknil svoje sile severno od reke Litani – približno 30 kilometrov od meje – in odstranil vso preostalo vojaško infrastrukturo na jugu.
Rok za umik izraelskih sil se je iztekel 26. januarja, a so ga nato podaljšali do 18. februarja.
6.45 Izrael napadel položaje Hezbolaha v Libanonu
Izraelske zračne sile so napadle položaje šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu, je v četrtek pozno zvečer sporočila izraelska vojska. Kot je pojasnila na družbenih omrežjih, so napadli vojaška položaja, kjer je Hezbolah imel orožje, in s tem kršili dogovor o prekinitvi ognja, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Vojska v skladu z dogovori o prekinitvi ognja še naprej deluje, da bi odpravila vsako grožnjo državi Izrael, in bo preprečila vsak poskus teroristične organizacije Hezbolah, da bi obnovila svoje sile," je še sporočila izraelska vojska.
Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom velja od 27. novembra. Strani sta ga sklenili po več kot letu dni spopadov, ki so izbruhnili 8. oktobra 2023, dan po napadu palestinske islamistične skupine Hamas na Izrael, s katerim se je začela vojna na območju Gaze.
Kljub prekinitvi ognja Izrael občasno izvaja napade na Libanon, obe strani pa sta druga drugo večkrat obtožili kršenja premirja.
V skladu z dogovorom naj bi se libanonska vojska v 60 dneh, ko se bo izraelska vojska umaknila, namestila na jugu Libanona skupaj z mirovnimi silami ZN. Hezbolah, ki ga podpira Iran, naj bi prav tako umaknil svoje sile severno od reke Litani – približno 30 kilometrov od meje – in odstranil vso preostalo vojaško infrastrukturo na jugu.
