Torek, 19. 11. 2024, 14.14
3 dni, 17 ur
Norveški skrajnež Breivik znova zaprosil za pogojno izpustitev iz zapora
Norveško sodišče znova obravnava prošnjo za pogojno izpustitev desničarskega skrajneža Andersa Breivika iz zapora, kjer prestaja 21-letno kazen zaradi množičnega uboja 77 ljudi leta 2011 na Norveškem. Enako Breivikovo prošnjo je sodišče zavrnilo že leta 2022, podobno odločitev njegov odvetnik in tožilstvo pričakujeta tudi tokrat.
"Zaprosil je za pogojno izpustitev, ki pa ni verjetna," je dejal Breivikov odvetnik Oystein Storrvik pred začetkom tridnevnega zaslišanja, na katerem bodo obravnavali njegovo drugo prošnjo za pogojni izpust. Storrvik je še pojasnil, da je skupina psihologov izvedla obsežno evalvacijo obsojenca prvič po 12 letih in da bodo več kot stostransko poročilo predstavili sodišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odvetnikovo napoved je potrdila tožilka Hulda Olsen Karlsdottir, poroča norveška tiskovna agencija NTB. "Nova psihološka evalvacija ni spremenila stališča tožilstva glede njegovega izpusta," je povedala.
Kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, še ni znano.
Po desetih letih možnost pogojnega izpusta
Norveška zakonodaja omogoča zapornikom, da po desetih letih odslužene kazni enkrat letno zaprosijo za pogojno izpustitev. Norveško sodišče je leta 2022 že zavrnilo Breivikovo prošnjo, saj je ocenilo, da je bil tedaj enako nevaren kot leta 2011.
V začetku letošnjega leta je obsojenec vložil tudi tožbo proti državi. Trdil je, da v zaporu Ringerike, kjer prestaja kazen, trpi zaradi nečloveških pogojev. Med sojenjem se je izkazalo, da je med prestajanjem zaporne kazni trikrat poskušal narediti samomor, gladovno stavkal, vzklikal nacistični pozdrav in z lastnimi iztrebki na stene risal simbole, kot je svastika.
Danes 45-letni desničarski skrajnež je 22. julija 2011 v vladnem predelu Osla sprožil avtomobil bombo in pri tem ubil osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya, kjer je v morilskem pohodu ubil 69 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora pomladka norveške laburistične stranke. Za to je bil leta 2012 obsojen na najvišjo kazen 21 let zapora.