Obsojeni in oproščeni na haaškem sodišču

Slobodan Milošević sodbe haaškega sodišča ni dočakal.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo po vseh devetih točkah obtožnice. To je bila že druga izrečena sodba v tednu dni. Pretekli teden so Radovana Karadžića obsodili na 40 let zapora zaradi genocida v Bosni in Hercegovini.

Od leta 1993 161 obtožnic

Od svoje ustanovitve leta 1993 je haaško sodišče obravnavalo 161 posameznikov. Prvo obtožnico je vložilo proti Draganu Nikoliću, vodji taborišča Sušica v Bosni. Nikolića so Haagu izročili šele leta 2000. Najprej je bil obsojen na 23, nato na 20 let zaporne kazni, ki jo prestaja v Italiji.

Od vseh primerov so do zdaj 150 procesov že končali. Od vseh jih je bilo le 18 oproščenih, obsodili pa so jih 81, od tega sta dva obsojena dosegla ponovno sojenje.

Primere trinajstih obtoženih so preselili na državna sodišča Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. Šestintrideset primerov pa se je predčasno končalo zaradi tega, ker so bile obtožnice umaknjene ali pa je obtoženi umrl.

Milošević ni dočakal sodbe

Najbolj odmeven primer sojenja, ki se je končal s smrtjo obtoženca pred izrekom sodbe, je bilo seveda sojenje Slobodanu Miloševiću. Ko so ga leta 1999 Srbi predali haaškemu sodišču, so ga obtožili zločinov proti človeštvu in genocida tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu in Hrvaškem.

Miloševićev proces se je začel februarja 2002, obtoženi se je branil sam in je sodišče obtožil zlonamernosti. Tožilci so prvi dve leti sojenja podajali dokaze in klicali priče vojnih dogajanj v vseh treh državah. Milošević je umrl leta 2006, pred izrekom sodbe, tako da formalno nikoli ni bil spoznan za krivega.

Sojenje proti Ratku Mladiću še ni končano.

Mladić 16 let na begu

Med najbolj odmevnimi je bilo tudi sojenje Ratku Mladiću. Sodišče je v odsotnosti obtoženca proces začelo leta 1996 z vložitvijo obtožnice zaradi zločinov proti človeštvu ter genocida predvsem v Srebrenici in Sarajevu ter izdalo pet milijonov evrov vredno mednarodno tiralico.

Leta 2010 so nagrado za glavo Ratka Mladića zvišali na deset milijonov evrov, a je kljub temu od vložitve obtožnice ostal na prostosti celih 16 let, dokler ga niso v Srbiji aretirali 26. maja 2011 in je bil prepeljan v Haag. Proces se je začel junija istega leta in še vedno traja. Mladić ne priznava pristojnosti sodišča.

Med pričanjem ene izmed prič masakra v Srebrenici leta 1995 so ga celo odstranili iz sodne dvorane, ker je glasno komentiral pričanje. Tudi sicer je med sojenjem večkrat ustrahoval priče, tudi s kazanjem, da jim bo prerezal vrat.

"Radovan, hvala ti!" Obsodba hrvaškega generala Anteja Gotovine je na Hrvaškem izzvala proteste, njegov oprostitev leto dni pozneje pa veselje.

Ratko Mladić je bil tudi priča na sojenju Radovanu Karadžiću, a na vprašanja ni hotel odgovarjati. Je pa, medtem ko so ga peljali iz sodne dvorane, Karadžiću po navedbah Blica šepnil: "Radovan, hvala ti in oprosti, ne pustijo, idioti. Branijo Nato, idioti, bombe in osiromašeni uran." Obtožnico proti Radovanu Karadžiću so sicer vložili že leta 2000, a je bil do leta 2008 na begu.

Tudi Karadžić se je branil sam, med sojenjem je bil zaprt v isti celici kot pred njim Slobodan Milošević, obravnave pa je nenehno zavlačeval z govori o teoriji zarot, sodišče je obtožil satanizma, pričal pa je celo, da je imel skrivni dogovor z nekdanjo ameriško zunanjo ministrico Madeleine Albright, češ da mu ne bodo sodili, če za vedno izgine nekam v Rusijo. Nazadnje so ga spoznali krivega v desetih od enajstih točkah obtožnice.

Ante Gotovina, obsojeni in oproščeni Hrvat

Zelo odmevno je bilo tudi sojenje hrvaškemu generalu Anteju Gotovini. Obtožen je bil vojnih zločinov v času hrvaške vojaške operacija Nevihta, sojenje pa se je začelo leta 2008. Aprila 2011 je bil Gotovina spoznan za krivega v osmih od devetih točk obtožnice in obsojen na 24 let zapora.

Obsodba je na Hrvaškem povzročila pravi vihar in tisoči so protestirali proti odločitvi sodišča. Po tedanjih javnomnenjskih raziskavah je bilo 95 odstotkov Hrvatov prepričanih, da je Gotovina junak vojne, ki je osvobodila Hrvaško. V anketi Večernjega lista so ga celo imenovali za drugo najbolj zaslužno osebo za to, da je Hrvaška samostojna država.

Gotovina se je na sodbo pritožil in bil novembra 2012 oproščen. Gotovina zdaj kot svoboden človek v morju pri Braču goji tune.