Od sadja do tobačnega tajkuna

Ante Vlahović, po Forbesu peti najbogatejši Hrvat, se v javnosti ne izpostavlja. Toda s prodajo Tobačne tovarne Rovinj je postal prva novica hrvaških medijev. Pred nekaj tedni se je o njem sicer še pisalo v zvezi z gradnjo 800 kvadratnih metov velike vile v Zagrebu, ki naj bi jo zgradil na zemljišču nekdanjega parkirišča v strogem središču mesta. V štirih nadstropjih naj bi bila tudi bazen in savna, kar je za Vlahovića nenavadno, saj v Rovinju slovi kot skromen in asketski človek.

Skromna družinska hiša in jahta Rovinjski sosedje trdijo, da se hiša družine Vlahović v ničemer ne razlikuje od drugih. Njegova žena je učiteljica, ima dve hčerki, ki se nikoli nista pojavljali v tračarskih rubrikah.

Vozi audija, žena ima porsche cayenna, družina ima jahto Iga, dolgo 16,5 metra, ki pa s svojo zunanjostjo ni prav nič bahava. Edina ekstravaganca, ki je znana v javnosti, je, da je v turističnem kompleksu Villas Rubin eno teniško igrišče vedno rezervirano zanj, saj se nikoli ne ve, kdaj se bo s prijatelji pojavil na partiji tenisa.

Preudarno vlagal v tovarno in širil posle Kakorkoli, Ante Vlahović, predsednik uprave Adris Group, v poslu velja za preudarnega, a inovativnega človeka. Adris Group, ki je nastala prav iz rovinjske tobačne tovarne, je razširil v različne gospodarske panoge. Nazadnje celo v zavarovalništvo, ko je prevzel Croatia osiguranje, največjo hrvaško zavarovalnico.

Zaradi take zagretosti za nakup zavarovalnice mnogi analitiki menijo, da je prav to področje, kamor bo investiral kupnino, dobljeno s prodajo rovinjske tobačne tovarne. Portal.hr navaja, da naj bi se Vlahović zanimal za nakup slovenske pozavarovalnice Sava RE, zanimal pa naj bi ga tudi Triglav. Spet drugi menijo, da bo denar vlagal v turizem in prehrambno industrijo, panogi, ki sta tudi še ostali v okviru Adris Group.

Iz doline Neretve v Rovinj 63-letni Ante Vlahović je rojen v dolini Neretve, v vasi Komina nedaleč od Metkovičev. V času Jugoslavije je ta vas veljala za najbogatejšo vas v državi, zahvaljujoč mandarinam ter drugemu sadju in zelenjavi iz doline Neretve. Tudi njegova družina je bila premožna.

Študiral je ekonomijo v Zagrebu, spoznal soprogo, ki je iz Rovinja, in se preselil tja. V rovinjski tovarni tobaka se je zaposlil kot ekonomist, nato je bil dolga leta komercialni direktor, leta 1994 pa je postal direktor.

Privatiziral s tiho podporo politike Tovarno so privatizirali po Markovićevem modelu in je tako skupaj s še tisoč zaposlenimi postal solastnik. Njegova zvesta poslovna partnerja sta tudi nekdanja zaposlena v tobačni tovarni Plinio Cuccurin in Branko Zec. Vsi trije so med desetimi najbogatejšimi Hrvati.

Čeprav se nikoli ni angažiral v politiki, je imel pri privatizaciji rovinjske tovarne očitno podporo HDZ. Franjo Tuđman naj bi ga tudi zaščitil pred kazensko preiskavo, ki so jo sprožili proti njemu zaradi privatizacije tobačne tovarne. Pozneje je imel podporo tudi v Račanovi vladi. Naklonjenost politike naj bi si pridobil s tem, da se nikoli ni pritoževal nad dvigovanjem trošarin na tobačne izdelke.

Vlahović velja za enega največjih hrvaških filantropov. V Adrisovo fundacijo podjetje vsako leto nakaže odstotek dobička. Milijon evrov v delnicah so namenili tudi skladu za zlorabljene otroke. imajo pa tudi poseben sklad za štipendiranje.