Ponedeljek,
16. 1. 2023,
18.01

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

179

Natisni članek

Natisni članek

vojna Rusija Ukrajina invazija

Ponedeljek, 16. 1. 2023, 18.01

10 mesecev, 2 tedna

327. DAN VOJNE V UKRAJINI

Putin po raketiranju Ukrajine: Nismo mi tisti, ki zaostrujemo razmere

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

179

Vladimir Putin | Vladimir Putin za rusko uničevanje Ukrajine že od začetka vojne krivi Kijev. | Foto Guliver Image

Vladimir Putin za rusko uničevanje Ukrajine že od začetka vojne krivi Kijev.

Foto: Guliver Image

Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem telefonskem pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je potekal dva dni po obsežnem ruskem raketiranju Ukrajine, kritiziral zahodne dobave orožja Ukrajini in uničujočo politiko Kijeva, ki da se je odločil za zaostrovanje sovražnosti. Erdogan pa je ponovno izrazil pripravljenost za posredovanje med Rusijo in Ukrajino.

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov:

17.19
Oglasil se je Putin ter kritiziral Kijev in Zahod
16.01 Von der Leynova napovedala prvo posojilo iz večmilijardne pomoči Ukrajini
11.44 Kremelj zanika napad na stanovanjsko stavbo v Dnipru
11.25 "Tudi britanski tanki bodo goreli"
11.15 Obletnica smrti Rose Luxemburg: sredi Berlina proruske zastave
9.59 Rusija in Belorusija začeli skupne letalske vojaške vaje
9.07 Ruska propaganda slavi hrvaškega predsednika Milanovića
8.54 Tudi Britanci Ruse postavili na laž: Zakaj Kremelj ne more ničesar osvojiti?
7.20 "Rusi se pripravljajo na konvencionalno vojno"
7.10 Število žrtev napada v Dnipru narašča, več deset ljudi pogrešajo

17.19 Oglasil se je Putin ter kritiziral Kijev in Zahod

Putin je v današnjem pogovoru z Erdoganom dejal, da Kijev zasleduje "destruktivno" politiko in da stavi na "okrepitev sovražnosti ob podpori zahodnih sponzorjev, ki povečujejo dobavo orožja in vojaške opreme", so sporočili iz Kremlja.

Več zahodnih držav je naklonjenih dobavi težkih tankov Ukrajini. Velika Britanija je tako Kijevu zagotovila pošiljko 14 tankov challenger 2, za pošiljanje nemških tankov leopard pa si med drugim prizadeva tudi Poljska, ki pa za to potrebuje privolitev Nemčije, ki je do te poteze zadržana.

Voditelja sta govorila tudi o sodelovanju med državama na energetskem področju. Pri tem sta potrdila zavezanost nadaljnjemu dvostranskemu sodelovanju, med drugim pri dobavi ruskega zemeljskega plina in vzpostavitvi regionalnega plinskega vozlišča v Turčiji, so še navedli v Kremlju. | Foto: Reuters Voditelja sta govorila tudi o sodelovanju med državama na energetskem področju. Pri tem sta potrdila zavezanost nadaljnjemu dvostranskemu sodelovanju, med drugim pri dobavi ruskega zemeljskega plina in vzpostavitvi regionalnega plinskega vozlišča v Turčiji, so še navedli v Kremlju. Foto: Reuters

Putin je Kijev danes tudi obtožil, da je zavrnil njegovo ponudbo za prekinitev spopadov v času pravoslavnega božiča, ki ga v Rusiji in Ukrajini praznujejo 7. januarja. Ukrajina je namreč rusko napoved o prekinitvi spopadov zavrnila in jo označila za hinavščino, rekoč, da želi ruska stran s tem pridobiti čas za prerazporeditev svojih sil.

Erdogan je medtem v pogovoru s Putinom ponovno potrdil pripravljenost Turčije, da deluje kot posrednik pri "vzpostavitvi stabilnega miru med Rusijo in Ukrajino", so sporočili iz Erdoganovega urada.

16.01 Von der Leynova napovedala prvo posojilo iz večmilijardne pomoči Ukrajini

Ukrajina bo v torek prejela prvo tri milijarde evrov visoko posojilo iz 18 milijard evrov vrednega programa makrofinančne pomoči Ukrajini za letošnje leto, je danes sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pomoč Ukrajini pri izpolnjevanju njenih finančnih potreb je zaradi ruske agresije nujna in ključna, je poudarila. Več preberite v spodnjem prispevku:

Ursula von der Leyen
Novice Von der Leynova napovedala prvo posojilo iz večmilijardne pomoči Ukrajini

11.44 Kremelj zanika napad na stanovanjsko stavbo v Dnipru

V Kremlju so danes zanikali odgovornost za sobotni napad na stanovanjsko stavbo v ukrajinskem mestu Dnipro, v katerem je umrlo najmanj 36 ljudi. "Ruske sile ne napadajo stanovanjskih stavb ali družbene infrastrukture, ampak vojaške cilje," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da bi napad lahko povzročila ukrajinska stran.

Peskov je omenil "sklep nekaterih predstavnikov ukrajinske strani", ki naj bi menili, da bi napad lahko povzročila zračna obramba, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.25 "Tudi britanski tanki bodo goreli"

Tudi tanki, ki jih Velika Britanija pošilja v Ukrajino, bodo goreli, besede prvega piarovca Kremlja Dmitrija Peskova povzema Reuters. "Zahod uporablja Ukrajino za dosego protiruskih clijev," je za ruske medije dejal Peskov in poudaril, da orožje Zahoda po uradnih zagotovilih Kremlja ne bo spremenilo položaja na bojišču v Ukrajini. "Cilji "posebne vojaške operacije" v Ukrajini doseženi," je še dejal Peskov.

Velika Britanija namerava v Ukrajino poslati 14 svojih tankov Challenger 2.  

11.15 Obletnica smrti Rose Luxemburg: sredi Berlina proruske zastave

V nedeljo so v Berlinu potekale demonstracije ob obletnici smrti Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, poroča The Guardian. Dogodka se je udeležilo več tisoč ljudi, novinarji pa so med udeleženci opazili tudi vihranje zastav Ljudske republike Doneck (LRD). Gre za nepriznano samooklicano republiko na vzhodu Ukrajine, ki jo podpira Kremelj.

Poleg zastav LRD so protestniki pozivali k samostojnosti Palestine, uničenju Zahoda ter vzponu komunizma. "Glavni sovražnik je doma," je pisalo na glavnem transparentu, ki ga je množica nosila na začetku protesta.

"Kje je vstaja po sto letih krize," je bil eden izmed napisov na transparentih na protestu. | Foto: Reuters "Kje je vstaja po sto letih krize," je bil eden izmed napisov na transparentih na protestu. Foto: Reuters

9.59 Rusija in Belorusija začeli skupne letalske vojaške vaje

Ruske in beloruske oborožene sile so danes začele skupne letalske vojaške vaje v Belorusiji, so sporočili v Minsku, kjer so zatrdili, da so vaje obrambne narave. Cilj vaj, ki bodo trajale do 1. februarja, je glede na uradne navedbe izboljšanje operativne združljivosti obeh vojska.

"Danes se je začela skupna taktična letalska vaja, v kateri sodelujejo letalske enote Belorusije in Rusije, ki sestavljajo letalsko komponento regionalne skupine sil," je belorusko obrambno ministrstvo zapisalo v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Enote ruskih letalskih sil so z namenom sodelovanja na vajah v Belorusijo prispele v preteklih dneh, je še sporočilo ministrstvo, ki števila sodelujočih ruskih vojakov ni navedlo.

Vaja poteka na vseh letališčih in poligonih zračnih sil in sil zračne obrambe beloruske vojske. Glavni cilj je po navedbah ministrstva izboljšanje "operativne kompatibilnosti" pri izvajanju nalog bojnega usposabljanja obeh vojska.

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko, sicer tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je oktobra lani najavil vzpostavitev regionalne skupine oboroženih sil z Rusijo. Kmalu zatem je Moskva v Belorusijo napotila prve vojake, po navedbah oblasti v Minsku naj bi jih prišlo okoli devet tisoč.

Sredi decembra se je Putin na svojem prvem obisku v Minsku po več letih srečal z Lukašenkom. To je sprožilo ugibanja, da naj bi skušal prepričati Lukašenka, da se vključi v vojno v Ukrajini. Hkrati pa so v Moskvi sporočili, da v Belorusiji potekajo skupne vojaške vaje ruskih in beloruskih sil.

9.07 Ruska propaganda slavi hrvaškega predsednika Milanovića

"ZDA in NATO sta v proxy vojni z Rusijo prek spopadov v Ukrajini," je po poročanju ruske državne agencije TASS dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. Izjava hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je trenutno glavna dnevna zgodba na spletni strani TASS. Rusi so tudi izpostavili Milanovićevo nasprotovanje sankcijam Rusiji ter njegovo nasprotovanje spremembi režima v Moskvi.

"Načrt ne bi smel biti zamenjava Putina. Niso mogli premagati niti Slobodana Miloševića," je po poročanju TASS v Vukovarju dejal Milanović, ki je sicer že vse od začetka ruske invazije na Ukrajino glasen nasprotnik sankcij proti Rusiji. Ter velik nasprotnik pomoči, ki jo Zahodne države pošiljajo v Ukrajino.

Mile | Foto: TASS Foto: TASS

8.54 Tudi Britanci Ruse postavili na laž: Zakaj Kremelj ne more ničesar osvojiti?

"Zagotovo lahko trdimo, da so Ukrajinci obdržali nadzor nad mestom Soledar," so danes sporočili iz britanskega obrambnega ministrstva. Rusi so namreč skoraj vsak dan v preteklem tednu sporočali, da so njihove sile zavzele mestece v velikosti Škofje Loke. Vendar so Ukrajinci ves čas trdili, da to ni res in da je mesto še vedno pod njihovim nadzorom.

Ruska propaganda je šla tako daleč, da se je šef najemniške vojske Wagner (ta v imenu Putina poskuša zavzeti Soledar) Jevgenij Prigožin fotografiral v mestu in zatrdil, da so njegovi plačanci premagali ukrajinske domoljube. Vendar, tako Britanci kot Ukrajinci, Rusom mesta ni uspelo zavzeti.

Britanci so tudi sporočili, da je sicer tako Ukrajincem kot Rusom v preteklih tednih uspelo na različnih delih fronte doseči majhne zmage. Ki pa položaja na okupiranih območjih niso veliko spremenile. 

7.20 "Rusi se pripravljajo na konvencionalno vojno"

Kremelj z zamudo izvaja mobilizacijo, reorganizacijo vojske in optimizacijo domače vojaške industrije, razkriva zadnje poročilo ameriškega Inštituta za vojne študije (ISW). Rusi se torej pripravljajo na konvencionalno vojno.

Kremelj se torej pripravlja na novo ofenzivo, ki se bo zgodila v prihodnjih šestih mesecih. Rusiji v zadnjih enajstih mesecih namreč ni uspelo doseči večine svojih glavnih operativnih ciljev v Ukrajini.

Ruskim silam ni uspelo zavzeti Kijeva, prav tako ne doneške in luganske regije ter ohraniti pridobitev v harkovski regiji ali obdržati strateškega mesta Herson. Ruski zračni in raketni kampanji proti ukrajinski kritični infrastrukturi pod vodstvom armadnega generala Sergeja Surovikina konec leta 2022 tudi ni uspelo doseči pomembnih operativnih učinkov ali demoralizirati Ukrajincev, kot je verjetno nameraval Kremelj.

7.10 Število žrtev napad v Dnipru narašča, več deset ljudi pogrešajo

Število žrtev sobotnega ruskega napada na stanovanjsko stavbo v mestu Dnipro na vzhodu Ukrajine je naraslo na 30, več deset ljudi pa še vedno pogrešajo, je v nedeljo zvečer povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zahvalil se je za besede podpore z vsega sveta, obsodil pa strahopetno tišino Rusov.

Devetnadstropni stanovanjski blok v Dnipru je v soboto zadela ruska raketa in velik del stavbe je popolnoma uničen. Glede na zadnje podatke oblasti je umrlo najmanj 30 ljudi. Kot je v nedeljskem večernem nagovoru dejal Zelenski, jih vsaj še toliko tudi pogrešajo, medtem ko predstavniki mesta navajajo celo več kot 40 pogrešanih.

"Bojujemo se za vsakega človeka. Reševalna operacija bo trajala, dokler bo obstajala najmanjša možnost, da rešimo življenja," je dejal in dodal, da je med žrtvami med drugim 15-letno dekle, dva otroka naj bi izgubila starše.

Župan Dnipra Boris Filatov je sicer po poročanju britanskega BBC menil, da obstajajo le minimalne možnosti, da najdejo še kogarkoli živega.

Kot je glede napada še dejal Zelenski, z vsega sveta prejemajo izraze sožalja in podpore, na ruski strani pa je tišina. V nagovoru je prešel na uporabo ruščine in dejal, da želi nagovoriti tiste, ki "niti zdaj ne zmorejo izgovoriti nekaj besed obsodbe tega terorja".

"Vaša strahopetna tišina, vaš poskus, da počakate, da vse to mine, se bo končal zgolj tako, da bodo nekega dne ti isti teroristi prišli po vas," je dodal.

Napad v Dnipru je bil najhujši od vrste raketnih napadov v soboto po vsej Ukrajini, med drugim v Kijevu, Harkovu in Odesi. To so bili prvi tovrstni obsežni ruski napadi od začetka leta, znova pa so bili večinoma usmerjeni v kritično energetsko infrastrukturo.