Četrtek, 24. 4. 2025, 17.52
30 minut
Pred konklavom logistične težave velikega števila kardinalov #video
Papežu Frančišku se je od srede pred njegovo krsto v baziliki svetega Petra poklonilo 48.600 vernikov, je danes sporočil Vatikan. Vrata bazilike so zanje ostala odprta skoraj vso noč, dolge vrste ljudi se mimo odprte krste in na Trgu svetega Petra vijejo tudi danes. Medtem se v Vatikanu pripravljajo tudi na konklave, na katerem bodo kardinali izvolili novega poglavarja Katoliške cerkve. Ker Frančišek ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na 120, jih je zdaj rekordnih 135, zaradi česar se Vatikan spopada z logističnimi težavami pri njihovi nastanitvi.
17.40 Na pogrebu papeža Frančiška delegacije najmanj 130 držav
13.48 V Vatikanu pred konklavom logistične težave zaradi velikega števila kardinalov
12.27 Rimska bazilika Marije Snežne – zadnje počivališče papeža Frančiška
9.50 Vrata bazilike zaprli le za kratek čas
17.40 Na pogrebu papeža Frančiška delegacije najmanj 130 držav
Pogreba papeža Frančiška se bodo v soboto na Trgu svetega Petra udeležile delegacije najmanj 130 držav, tudi okoli 50 voditeljev držav in deset monarhov, so danes sporočili iz Vatikana. Njegov grob v rimski baziliki Marije Snežne bo mogoče obiskati od nedelje, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po pogrebnih slovesnostih, ki bodo potekale v Vatikanu, bodo Frančiška na njegovo željo v soboto pokopali v nekaj kilometrov oddaljeni rimski baziliki Marije Snežne. Vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni je danes sporočil, da bodo lahko verniki njegov grob obiskali od nedelje zjutraj, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Udeležbo na pogrebu je medtem po podatkih Vatikana do zdaj potrdilo 130 tujih delegacij, pri čemer pričakujejo okoli 50 voditeljev držav in deset monarhov. Med njimi bodo tudi ameriški predsednik Donald Trump in španski kraljevi par, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob.
Nevladna človekoljubna organizacija Mediterranea, ki rešuje migrante, ki skušajo s čolni prek Sredozemskega morja priti v Evropo, je danes sporočila, da se bo pogrebnih slovesnosti udeležila tudi njihova delegacija. V njej bodo ob reševalcih tudi begunci. Frančišek, ki je bil zagovornik pravic prebežnikov, se je sicer s predstavniki organizacije med svojim 12-letnim pontifikatom večkrat srečal. V delegaciji bo po lastnih navedbah tudi senegalski begunec, ki se je s papežem srečal dvakrat.
Pogreb bo potekal ob močno poostrenih varnostnih ukrepih, h katerim bo italijanska vojska prispevala sisteme, s katerimi se onemogoči delovanje dronov, rušilca, ki bo nameščen pred obalo Fiumicina, in lovce za zagotavljanje varnosti na območju celotne dežele Lacij, poroča Ansa.
Bruni je še sporočil, da se bodo ljudje od papeža lahko poslovili tudi med pogrebnim sprevodom, med katerim bodo krsto s truplom papeža v soboto prenesli v baziliko Marije Snežne. Sprevod bodo do vhoda v baziliko neposredno prenašale televizije, samega pokopa pa ne – ta bo v skladu z željami pokojnega papeža preprost zaseben dogodek, je dodal. Pred baziliko bo krsto sprejela skupina revnih, ki so imeli posebno mesto v papeževem srcu, je dejal.
Pred pogrebom se lahko papežu verniki do petka zvečer poklonijo v baziliki svetega Petra, kjer leži v odprti krsti. Po podatkih Vatikana se mu je od srede do danes do 13. ure poklonilo 61 tisoč ljudi. V dolgih vrstah medtem ljudje več ur čakajo tudi danes.
Frančišek je zaradi možganske kapi umrl v ponedeljek zjutraj, potem ko je še na velikonočno nedeljo vernikom na Trgu svetega Petra podelil blagoslov mestu in svetu.
13.48 V Vatikanu pred konklavom logistične težave zaradi velikega števila kardinalov
Kardinali, ki prihajajo z vsega sveta, so v času konklava običajno nastanjeni v Domu svete Marte v Vatikanu, kjer naj ne bi imeli stika z zunanjim svetom. A tokrat v objektu ni dovolj prostora za vseh 135 kardinalov, kolikor jih šteje kardinalski zbor, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Papež Frančišek namreč v svojem 12-letnem pontifikatu ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na največ 120. To je leta 1973 uvedel papež Pavel VI., kasneje pa jo je potrdil še papež Janez Pavel II.
Kardinalov elektorjev je zato rekordnih 135. Sprva so sicer mediji poročali, da sta bosansko-hercegovski kardinal Vinko Puljić in španski Antonio Canizares Llovera iz zdravstvenih razlogov odpovedala udeležbo na konklavu, vendar je nato danes nadškofija v Sarajevu sporočila, da bo Puljić vseeno odpotoval v Vatikan.
"Kardinal Puljić je prejel pozitivno zdravniško mnenje, odšel bo v Rim in sodeloval na konklavu," je za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdil tiskovni predstavnik nadškofije. Dodal je, da pa se 79-letni kardinal ne bo udeležil Frančiškovega pogreba.
Poleg tega Frančišek ni bival v apostolski palači kot njegovi predhodniki, ampak v enem od apartmajev v Domu svete Marte, ki so ga po njegovi smrti zapečatili, kar pomeni, da je v njem še manj prostora za kardinale elektorje.
Kardinale, ki bodo sodelovali v konklavu, bodo zato namestili v dveh stavbah – Domu svete Marte in nasproti ležeči depandansi. Skupno bivanje v enem objektu je sicer pomembno za lažja posvetovanja med kardinali pred konklavom, sploh tokrat, ker prihajajo z različnih delov sveta in se številni med seboj ne poznajo, navaja APA.
12.27 Rimska bazilika Marije Snežne – zadnje počivališče papeža Frančiška
Papež Frančišek si je za razliko od večine svojih predhodnikov, ki so pokopani v baziliki svetega Petra, za zadnje počivališče izbral bližnjo rimsko baziliko Marije Snežne, kjer je v 12 letih svojega pontifikata redno molil. Izven Vatikana bo pokopan kot prvi poglavar Katoliške cerkve po več kot sto letih.
Cerkev Marije Snežne je ena od štirih rimskih bazilik in ena od najstarejših v večnem mestu – na vrhu enega od rimskih gričev Eskvilin kot Marijino svetišče kraljuje že 16 stoletij.
Glede na legendo, upodobljeno na mozaiku iz 13. stoletja, je na območju, kjer stoji, poleti čudežno zapadel sneg. To naj bi bilo znamenje, s katerim je Marija pokazala, kje naj zgradijo njej posvečeno cerkev. Rimljani se čudeža še zdaj vsako leto spominjajo 5. avgusta.
V cerkvi, ki leži približno štiri kilometre od Vatikana, je pokopanih sedem papežev. Zadnji je bil k večnemu počitku tam položen leta 1669.
Cerkev Marije Snežne je ena od štirih rimskih bazilik in ena od najstarejših v večnem mestu.
Za svoje zadnje počivališče si jo je izbral tudi Frančišek, ki se je tako kot že sicer pogosto v času svojega pontifikata tudi pri načrtovanju pogreba in pokopa zatekel k preprostejšim obredom.
V svoji oporoki je potrdil, da želi biti v baziliki Marije Snežne pokopan na preprost način in zgolj z latinskim zapisom njegovega papeškega imena Franciscus na grobu.
Frančišek bo prvi poglavar Katoliške cerkve po papežu Leu XIII., ki je umrl leta 1903, pokopan izven Vatikana.
Izbira cerkve je povezana z njegovo predanostjo Mariji in njeni baziliki, v kateri je Frančišek redno molil, med drugim že 14. marca 2013, dan po izvolitvi za papeža.
Pred znamenito ikono Marije, poimenovano Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), v eni od kapel se je nato vračal pred vsakim apostolskim potovanjem v tujino in ob vrnitvi, pa tudi ob drugih priložnostih.
Duhovnik Ivan Ricupero, ki je v baziliki odgovoren za bogoslužne slovesnosti, se je v pogovoru za časnik Times spominjal, da je papež cerkev od začetka papeževanja obiskal 125-krat in vedno prinesel rože.
Med svečami pod ikono danes stoji vaza zlatih vrtnic, simbol papeškega blagoslova, ki jo je baziliki leta 2023 podaril Frančišek.
Njegov grob bo urejen prav v bližini Marijine ikone, na mestu, ki ga je izbral kardinal Rolandas Makrickas, zadolžen za upravljanje z baziliko.
Kot se je nedavno spominjal v pogovoru za časnik Il Messaggero, ga je Frančišek o svoji želji, da bi bil pokopan v cerkvi, obvestil leta 2022, potem ko ga je sam povprašal, če zaradi svojih pogostih obiskov morebiti razmišlja o tem.
V cerkvi so med drugim shranjene tudi relikvije betlehemskih jasli in kipi jaslic iz 13. stoletja, ki veljajo za najstarejše na svetu.
9.50 Vrata bazilike zaprli le za kratek čas
Prvotno naj bi se imeli verniki v sredo možnost papežu pokloniti od 11. ure, ko so ga prenesli iz Doma svete Marte, do polnoči, a so to obdobje podaljšali in vrata bazilike zaprli šele ob 5.30 zjutraj. Po krajšem premoru so cerkev znova odprli ob 7. uri.
Glede na navedbe Vatikana se je papežu, ki je v 89. letu starosti umrl v ponedeljek, doslej poklonilo najmanj 48.600 ljudi, od tega 13 tisoč od polnoči do 5.30 zjutraj. Med njimi je bila v sredo tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. Tudi danes se mimo njegove odprte krste že zgrinjajo množice ljudi.
Med verniki je bila v sredo tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.
Njihovo gibanje upočasnjujejo strogi varnosti ukrepi. Glede na pričevanja več zbranih, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, je bilo doslej treba na vstop v baziliko čakati od tri do štiri ure.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se je danes zjutraj pred nadzorno točko ob vstopu na Trg svetega Petra nabrala približno kilometer dolga vrsta verujočih. Ti se naprej pomikajo prek z ograjami omejenih območij, pri urejanju okoliškega prometa pa sodelujejo policisti in prostovoljci.
V prelomu s tradicijo lesena krsta s papeževim truplom pred glavnim oltarjem ni postavljena na posebnem odru, imenovanem katafalk, temveč le na skromnem, rahlo nagnjenem lesenem podestu. Frančišek je oblečen v rdečo obleko, na glavi ima papeško mitro, v rokah pa rožni venec.
Verniki se v baziliki svetega Petra poklanjajo pokojnemu papežu Frančišku.
Tam bo ležal do petka popoldne, ko bodo krsto nato pred sobotnim pogrebom zaprli. Po končani pogrebni slovesnosti na Trgu svetega Petra, na kateri pričakujejo 200 tisoč ljudi in številne državne voditelje, bodo Frančiška pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.