Torek, 18. 4. 2023, 7.15
1 leto, 1 mesec
419. dan vojne v Ukrajini
Ruski vojaki: Sploh ne vemo, kje smo in kdo nas vodi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
128
Iz Kremlja niso sporočili, kdaj se je Putin udeležil sestanka vojaškega poveljstva.
Skupina mobiliziranih ruskih vojakov se v objavljenem videoposnetku pritožuje nad pomanjkljivim poveljevanjem. Trdijo tudi, da nimajo nobenega dokumenta, iz katerega bi bila razvidna njihova lokacija, katerim enotam pripadajo, kdo so njihovi častniki in kaj se od njih pričakuje. Menijo tudi, da jih ni na plačilnem seznamu ruskega ministrstva za obrambo.
21.04 Poljska je začela na meji z Rusijo graditi zid s tri tisoč nadzornimi kamerami
19.59 Ruski vojaki: Zaplenili so nam dokumente in nas odpeljali
16.17 Zelenski obiskal frontno mesto Avdijivka
16.01 Švicarski novinar: V Beograd je prišel zgodovinski val Rusov. Vse se drastično spreminja.
15.52 Zahodni diplomati poklicani na sestanek
14.30 Ameriškemu novinarju Gershkovichu rusko sodišče potrdilo pripor
12.55 Znano je, kaj je Putin na obisku v Ukrajini podaril vojakom
10.52 Ukrajina: Razmere v Bahmutu so kljub intenzivnim spopadom pod nadzorom
10.40 Moskva hvali, Washington graja stališča Brazilije glede Ukrajine
9.15 Zunanji ministri G7 za zaostritev sankcij proti Rusiji in odgovorno ravnanje Kitajske
7.10 Putin naj bi prišel na obisk v Ukrajino
21.04 Poljska je začela na meji z Rusijo graditi zid s tri tisoč nadzornimi kamerami
Poljski notranji minister Mariusz Kaminski je sporočil, da je Poljska začela graditi "najsodobnejši" zid ob skoraj 200 kilometrov dolgi kopenski meji z Rusijo, poroča neodvisni ruski medij Meduza. Zid naj bi bil dokončan do konca septembra, Kaminski pa trdi, da bo podobne izdelave kot zid, ki že obstaja na delih poljsko-beloruske meje, na katerem so številne "dnevne in nočne kamere ter naprave za nadzor prometa".
"Imeli bomo celovit nadzor nad vsem, kar se dogaja na meji z Rusijo," je poudaril Kaminski. Poljska obmejna straža je sporočila, da bodo na odseku, dolgem skoraj 200 kilometrov, postavili tri tisoč nadzornih kamer. Podjetje za varnostne sisteme Telbud je decembra lani sklenilo 81 milijonov evrov vredno pogodbo s poljskimi obmejnimi policisti.
Dziś rano ruszyła instalacja bariery elektronicznej na granicy z obwodem kaliningradzkim💪
— Straż Graniczna (@Straz_Graniczna) April 18, 2023
Bariera za zostać ukończona do 30 września br. i obejmie całą lądową granicę z Federacją Rosyjską🇷🇺(o długości 199 km).
Wykonawca jest firma TELBUD S.A.#WarmińskoMazurskiOSG #granica🇵🇱🇷🇺 pic.twitter.com/mIgAJ85F09
Mejo želi zaščititi tudi Finska, ki je februarja začela graditi 200 kilometrov dolgo ograjo v okviru del, katerih vrednost je ocenjena na 380 milijonov evrov. Finci so takrat napovedali, da bodo na tri metre visoko kovinsko ograjo namestili bodečo žico, na občutljivih mestih pa bodo kamere za nočno snemanje, svetilke in zvočniki.
19.59 Ruski vojaki: Zaplenili so nam dokumente in nas odpeljali
Skupina mobiliziranih ruskih vojakov, ki so trenutno v Ukrajini, je objavila videoposnetek, v katerem se pritožuje nad neplačevanjem in pomanjkanjem ustreznega vodstva. To je le eden od številnih videoposnetkov nezadovoljnih ruskih vojakov, odkar je Moskva februarja lani začela invazijo na Ukrajino. Ruski vojaki se najpogosteje pritožujejo zaradi nezadostne opreme in usposobljenosti ter slabe poveljniške strukture.
Russian mobilised from the Moscow and Ivanovo regions recorded a video message with complaints that they were illegally taken from Rostov-on-Don to the Luhansk region, with all their documents seized.
— Dmitri (@wartranslated) April 17, 2023
It's a complete mess but what seems to have happened is that they were all… pic.twitter.com/GqJteyMjKC
Zadnji posnetek so prvič delili na kanalu Telegram neodvisne tiskovne agencije Astra. Videoposnetek prikazuje mobilizirane vojake iz moskovske in ivanovske regije, ki se pritožujejo. Med drugim trdijo, da sploh ne poznajo svoje natančne lokacije, poroča Newsweek.
Njihove družine so za Astro potrdile, da so vojake prepeljali v bližino meje z Ukrajino na urjenje in nadaljnjo premestitev v lokalno vojaško enoto. Eden od pripadnikov 201. motorizirane brigade pa na posnetku trdi, da jim ni bil izdan noben vojaški ukaz in da niso bili v spremstvu častnika.
Pritožil se je, da so jim v Rostovu zasegli osebne dokumente, preden so jih s tovornim letalom odpeljali v regijo Lugansk v Ukrajini. "Veliko nas ni bojno usposobljenih. Številni potrebujejo zdravniško pomoč, ki je v teh razmerah ni mogoče zagotoviti," je med drugim povedal.
Vojaki so še povedali, da niso prejeli obljubljenih plač in letnega dopusta, ter povedali, da poškodovane vojake pošiljajo nazaj na fronto.
Astra je še poročala, da je bilo med skupino, prepeljano v Ukrajino iz Rostova, okoli 170 oseb, ki so bile "prisiljene podpisati pogodbe z zasebnim vojaškim podjetjem Wagner".
16.17 Zelenski obiskal frontno mesto Avdijivka
"V čast mi je, da sem danes tukaj, da se vam zahvalim za obrambo naše dežele. Želim vam zmago. Prepričan sem, da bomo s tako močnimi ljudmi po zmagi skupaj obnovili Ukrajino," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal vojakom v Avdijivki.
Ukrajinski predsednik je ob tem prisluhnil poročilu poveljnika operativno-taktične skupine Doneck in vojakom podelil državna odlikovanja, nato pa so z minuto molka počastili spomin na padle borce, še navaja sporočilo njegovega urada.
V Ukrajino se je sicer v ponedeljek podal tudi ruski predsednik Putin, so sporočili iz Kremlja. Obiskal naj bi ukrajinski regiji Herson in Lugansk, ki si jih je Rusija septembra lani po mednarodno nepriznanih referendumih enostransko priključila, in se tam srečal z ruskimi vojaki in poveljniki.Vojakom je tudi zaželel veselo veliko noč, ki so jo pravoslavni kristjani praznovali preteklo nedeljo, in jim podaril ikono.
To je bil sicer Putinov prvi obisk v omenjenih zasedenih regijah, pred tem je že bil na Krimu in v Mariupolu. V Kijevu so obisk Putina ostro kritizirali. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak ga je označil za "posebno turnejo avtorja množičnih umorov" in dodal, da se je na zasedena ukrajinska ozemlja odpravil, "da bi še zadnjič užival v zločinih svojih služabnikov".
16.01 Švicarski novinar: V Beograd je prišel zgodovinski val Rusov. Vse se drastično spreminja.
"Od začetka vojne v Beogradu živi številna in pisana ruska diaspora. Številni bodo verjetno ostali in spremenili podobo mesta," piše Neue Zürcher Zeitung. V poročilu švicarskega časnika je navedeno, da je v Srbijo prispelo okoli 200 tisoč Rusov, kar ocenjujejo kot "imigracijski val zgodovinskih razsežnosti".
"Njihova prisotnost spreminja prestolnico in sili nekatere Srbe v revizijo izkrivljene podobe Rusije in Putina," piše v besedilu po poročanju Deutsche Welle.
Prvi val po izbruhu vojne je v državo prinesel disidente in aktiviste. "V drugem valu septembra so poleg nasprotnikov vojne prišli številni strokovnjaki in poslovneži, ki so Rusijo zapustili zaradi gospodarskih posledic vojne."
"Srbija je postala destinacija, ker ni uvedla sankcij proti Moskvi. Prepovedi potovanja ni. Kdor registrira podjetje, takoj dobi dovoljenje za bivanje, drugi pa morajo obnavljati turistični vizum," piše züriški časnik.
Novinar se je pogovarjal s 26-letnim Denisom, Rusom, ki je pobegnil pred mobilizacijo, ki je ne odobrava. Zdaj v Beogradu dela za nevladno organizacijo in pomaga pri evakuaciji beguncev iz Ukrajine. Pravi, da mu je v Beogradu všeč.
"S komerkoli se pogovarja, skoraj vedno gojijo do njega sočutje, a na žalost pogosto iz napačnih razlogov," piše časnik. Denis to ponazori s pogovorom na vlaku z dvema mladima Srboma. "Nekako sta še lahko razumela, da sem pobegnil pred vojno, nikakor pa ne, da je vojno začela Rusija. Rekla sta, da je Zahod izzval Putina. Nisem ju mogel prepričati," pojasnjuje Denis.
Članek poroča, da več kot 60 odstotkov Srbov za vojno krivi Nato in Zahod, posredno pa, da se bo zdaj Rusija maščevala za srbsko ponižanje, kar se nanaša na Natovo bombardiranje Srbije leta 1999.
"Povsod po mestu je slišati ruščino," pravi novinar, poleg ruskih trgovin, restavracij in barov se spreminja tudi kulturna podoba. "Če se bo vsaj nekaj ruskih migrantov v Beogradu ustalilo, se bo mesto spremenilo tudi gospodarsko. Lani je bilo v Srbiji registriranih 4.500 ruskih podjetij. Velik del jih je iz IT-sektorja," piše Neue Zürcher Zeitung. To se pozna tudi pri cenah.
Rus Peter Nikitin, pravnik in aktivist, upa, da bo prisotnost toliko ruskih migrantov razbila zakoreninjene pozitivne predsodke Srbov o današnji Rusiji. Nikitin vodi Rusko demokratsko društvo, organizira razprave in proteste v Beogradu. Ocenjuje, da bi lahko le petino Rusov v Beogradu označili za politične nasprotnike vojne, drugi petini grozi vojna, 60 odstotkov pa je nevtralnih. "Čakajo, kako se bodo stvari razvijale doma," pravi Nikitin.
15.52 Zahodni diplomati poklicani na sestanek
Rusko zunanje ministrstvo je v torek na sestanek poklicalo veleposlanike ZDA, Velike Britanije in Kanade, potem ko so ti obsodili sodbo proti opozicijskemu novinarju Vladimirju Kara-Murzi, ki je bil dan prej obsojen na 25 let zapora zaradi izdaje.
41-letni kritik Kremlja Kara-Murza, ki ima ruski in britanski potni list, je uspešno lobiral pri zahodnih vladah, da uvedejo sankcije proti Rusiji in ruskim državljanom zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Obsodil je tudi "posebno vojaško operacijo" Rusije v Ukrajini.
Bil je med zadnjimi kritiki Kremlja, ki še niso bili za zapahi ali v izgnanstvu. Kara-Murza in Zahod menita, da je bil njegov proces politično motiviran.
Rusko zunanje ministrstvo je tri veleposlanike obtožilo "grobega vmešavanja v ruske notranje zadeve in dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom", poroča Interfax. Na treh veleposlaništvih novice še niso komentirali.
14.30 Ameriškemu novinarju Gershkovichu rusko sodišče potrdilo pripor
Ameriški novinar Evan Gershkovich je po aretaciji v Rusiji konec marca zaradi domnevnega vohunjenja danes prvič stopil pred sodnike v Moskvi. Na delno odprti obravnavi so mu potrdili pripor in zavrnili prošnjo za izpustitev na prostost pred začetkom sojenja ob plačilu varščine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodišče je obravnavalo novinarjevo pritožbo proti predkazenskemu priporu. Po zaslišanju za zaprtimi vrati je sodnik sporočil, da bo odredba o priporu "ostala nespremenjena". Gershkovich je v ruščini odgovoril, da razume, in se zahvalil.
Njegova odvetnica je povedala, da ima bojevitega duha. "Trenira in ve, da ga ljudje podpirajo," je po obravnavi povedala Maria Korčagina.
Ameriška veleposlanica v Rusiji Lynn Tracy, ki je novinarja v nedeljo prvič obiskala v priporu, je prepričana,da so obtožbe neutemeljene. "Še naprej zahtevamo, da ga Rusija izpusti," je po obravnavi dejala na stopnišču sodišča. Zaslišanje je bilo zaprto za javnost, novinarji so bili lahko prisotni le na začetku obravnave in ob objavi odločitve.
Po aretaciji konec marca med poročanjem iz Jekaterinburga so ga preiskovalci ruske obveščevalne službe FSB v začetku aprila obtožili vohunjenja v interesu ZDA. Vse obtožbe je odločno zanikal in izjavil, da je v Rusiji opravljal novinarsko delo. V preiskovalnem priporu bo ostal do 29. maja, medtem ko čaka na sojenje. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Njegova aretacija je naletela na mednarodno obsodbo, ob ZDA tudi številnih drugih držav in novinarskih organizacij. Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je danes znova pozval k njegovi takojšnji izpustitvi. "Njegovo mesto je na terenu, od koder bi moral poročati, ne pa v stekleni kabini v moskovski sodni dvorani," je tvitnil IPI v izjavi s ključnikom osvobodi Evana.
12.55 Znano je, kaj je Putin na obisku v Ukrajini podaril vojakom
Ruski mediji objavljajo fotografije obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je udeležil sestanka vojaškega poveljstva v regiji Herson, da bi poslušal poročila poveljnika zračno-desantnih sil in armadne skupine "Dneper" ter drugih visokih častnikov o razmerah v regijah Herson in Zaporožje.
Generalpodpolkovnik Oleg Makarevič mu je sporočil, da "prevzema obrambo v skladu z ukazi". "Želim vam dobrega zdravja," je dodal Makarevič, nato pa ga je Putin pozdravil s stiskom roke, poroča ruski Tass.
"Ne želim vas motiti pri vaših neposrednih dolžnostih, povezanih s poveljevanjem in nadzorom, zato sem tukaj na kratkem obisku. Zame je pomembno, da slišim vaše mnenje o razvoju situacije, vas poslušam, da izmenjujemo informacije," je dejal Putin.
Ruski predsednik je zahteval, da se poročilo z bojišča začne s situacijo v Hersonu, nato v Zaporožju, zatem pa se je obrnil k poveljniku zračno-desantnih sil, generalpodpolkovniku Mihailu Jurjeviču Teplinskemu, da bi izrazil svoje misli.
Putin je vojakom še čestital v luči nedavnega praznovanja pravoslavne velike noči in jim podaril kopijo ikone, ki je, kot je poudaril, pripadala "enemu najuspešnejših obrambnih ministrov Ruskega imperija".
10.52 Ukrajina: Razmere v Bahmutu so kljub intenzivnim spopadom pod nadzorom
V mestu Bahmut na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo intenzivni spopadi, ruska vojska pa še naprej izvaja zračne napade in obstreljuje mesto s topništvom, je danes sporočil poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski. Ob tem je zatrdil, da so razmere v mestu pod nadzorom, ukrajinske sile pa naj bi ruskim povzročile velike izgube.
"Razmere so trenutno pod nadzorom, ukrajinske sile pa so sovražniku povzročile velike izgube," je dejal in dodal, da so ruske napade uspešno odbili tudi drugod, in sicer v okolici mesta Kupjansk v regiji Harkov in okolici mesta Liman na meji med regijama Lugansk in Doneck.
Do njegovih izjav prihaja le dan po tem, ko je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da ruska vojska in enote ruske najemniške vojaške skupine Wagner izvajajo skupne vojaške akcije v bitki za nadzor nad Bahmutom. Kot je pojasnil vodja najemniške skupine Jevgenij Prigožin, naj bi vojaki ščitili boke zasebne vojske v boju proti ukrajinskim silam.
Ukrajinsko mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70 tisoč ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Sirski je nedavno obtožil Rusijo, da na območju Bahmuta uporablja taktiko požgane zemlje, podobno kot v Siriji. Ruske oblasti pa so v četrtek sporočile, da so odrezale ukrajinske sile v Bahmutu ter da jim preprečujejo vstop in izstop iz mesta. Prav tako trdijo, da so zavzele približno 80 odstotkov mesta.
Kijev že dlje časa opozarja, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na lastno protiofenzivo. To naj bi Kijev sprožil že v prihodnjih dneh, navaja dpa.
10.40 Moskva hvali, Washington graja stališča Brazilije glede Ukrajine
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je zahvalil Braziliji, kjer se je v ponedeljek srečal s predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo, za podporo glede Ukrajine. ZDA so bile medtem kritične do nedavnih izjav brazilskega predsednika, ki je Zahodu očital, da spodbuja vojno v Ukrajini. Brazilija kritike Washingtona zavrača.
Brazilian President Luiz Inacio Lula da Silva has said that the United States should stop “encouraging” the war in Ukraine https://t.co/uFxmjdt9Ii
— CNN (@CNN) April 15, 2023
Ruski zunanji minister Lavrov se je med obiskom v prestolnici Brasilia, kjer se je ustavil v okviru svoje turneje po Latinski Ameriki, zahvalil brazilskemu predsedniku Luli za podporo pri iskanju rešitve konflikta z Ukrajino, ki traja že 14 mesecev.
"Hvaležni smo svojim brazilskim prijateljem za njihovo jasno razumevanje geneze situacije (v Ukrajini). Hvaležni smo za njihovo željo, da prispevajo k iskanju načinov za rešitev tega položaja," je dejal Lavrov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ob tem je še dejal, da so "zainteresirani, da se ukrajinski konflikt čim prej konča". Vendar pa bi morala vsaka rešitev temeljiti na "multipolarnosti", je menil Lavrov in obtožil Zahod, da "poskuša dominirati na mednarodnem prizorišču".
Brazilski predsednik se je pred dnevi vrnil z obiska na Kitajskem, kjer je s svojimi izjavami poskrbel za nemalo začudenja na Zahodu, ko je ZDA očital, da "spodbujajo vojno" v Ukrajini in jih pozval, naj začnejo "govoriti o miru". Podoben poziv je naslovil tudi na EU. Kot je dejal, je treba "predvsem prepričati države, ki dobavljajo orožje in spodbujajo vojno, naj to nehajo početi".
The White House slams Brazil after President Luiz Inacio Lula da Silva says on a trip to China that the United States is encouraging war in Ukraine.https://t.co/TOu2yLoRyb pic.twitter.com/JiT1AKuqMq
— AFP News Agency (@AFP) April 17, 2023
Njegovo stališče je po poročanju AFP podobno tistemu, ki ga pogosto zagovarjata Moskva in Peking, ki za vojno v Ukrajini krivita Zahod.
Izjave Lule v Washingtonu niso naletele na odobravanje. Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je v ponedeljek dejal, da "Brazilija ponavlja rusko in kitajsko propagando, ne da bi sploh upoštevala dejstva".
Trditve brazilskega predsednika, da ZDA in Evropa nista zainteresirani za mir v Ukrajini ali da sta soodgovorni za vojno v tej državi, pa je označil kot "globoko problematične", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Brazilija kritike ZDA, da predsednik Lula da Silva ponavlja rusko in kitajsko propagando o ukrajinski vojni, zavrača.
Brazilski zunanji minister Mauricio Vieira, ki se je prav tako sestal z ruskim kolegom Lavrovom, je dejal, da se z izjavami Kirbyja ne strinja. Pri tem je ponovno potrdil interes te največje države Latinske Amerike za mirno rešitev in kritiziral sankcije proti Rusiji.
Sergei Lavrov in Mauro Vieira.
"Takšni ukrepi imajo negativne učinke predvsem na gospodarstvo v državah v razvoju," je dejal po poročanju dpa, ki ob tem navaja, da je Brazilija kot ena izmed vodilnih svetovnih kmetijskih proizvajalk odvisna od gnojil iz Rusije.
Brazilija je sicer prva postaja Lavrova na njegovi latinskoameriški turneji, v okviru katere bo ta teden obiskal še Venezuelo, Nikaragvo in Kubo – gre za države, kjer so na oblasti levičarske vlade, ki niso naklonjene ZDA, poroča AFP.
9.15 Zunanji ministri G7 za zaostritev sankcij proti Rusiji in odgovorno ravnanje Kitajske
Zunanji ministri G7 so danes, ob koncu tridnevnega srečanja na Japonskem, objavili skupno izjavo, v kateri so med drugim pozvali k zaostritvi sankcij proti Rusiji in Kitajsko v luči vse večjih napetosti v regiji pozvali k odgovornemu ravnanju. Obenem so obsodili tudi severnokorejske raketne poskuse in nasilje vojaške hunte v Mjanmaru.
BREAKING: The Group of Seven foreign ministers vowed to intensify sanctions against Russia over its war in Ukraine as they wrapped up their meeting in Japan. https://t.co/SoyB5sRMWG
— The Associated Press (@AP) April 18, 2023
Zunanji ministri skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so sklenili, da bodo okrepili, uskladili in v celoti izvajali sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Tretje strani v konfliktu so ob tem pozvali, naj prenehajo pomagati Rusiji, in jim zagrozili s povračilnimi ukrepi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Skupina G7 bo zagotovila "trajno varnostno, gospodarsko in institucionalno podporo, da bi Ukrajini pomagala pri obrambi ter ji zagotovila svobodno in demokratično prihodnost", so zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli po srečanju v japonskem mestu Karuizawa.
Ministri so Moskvo ponovno pozvali k takojšnjemu in brezpogojnemu umiku iz Ukrajine ter obsodili njeno jedrsko retoriko in napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina o namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji. Kot so dejali, bi imela uporaba jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja resne posledice.
Kitajsko so zaradi regionalnih vojaških groženj, ki jih ta predstavlja v Južnokitajskem morju in odnosu do Tajvana, pozvali k odgovornemu ravnanju. "Za kitajske ekspanzivne pomorske zahteve v Južnokitajskem morju ni pravne podlage in nasprotujemo kitajskim vojaškim dejavnostim v regiji," so zapisali. Peking so k odgovornemu ravnanju pozvali tudi na področju kibernetske varnosti. Kljub številnim kritikam na račun Pekinga so ministri G7 izrazili tudi željo po sodelovanju s Kitajsko na področju podnebne krize, biotske raznovrstnosti in svetovne zdravstvene varnosti.
Zunanji ministri so obsodili tudi nedavni zračni napad vojaške hunte v Mjanmaru, v katerem je umrlo najmanj 170 ljudi, med njimi številni otroci, in izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih, humanitarnih in političnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v tej državi. "Mjanmarsko vojsko pozivamo, naj nemudoma preneha z vsakršnim nasiljem, izpusti vse politične zapornike in tiste, ki so bili samovoljno pridržani, ter državo vrne na resnično demokratično pot," so zapisali.
Obsodili so tudi povečanje števila poskusnih izstrelitev raket Severne Koreje in ZN pozvali k sprejetju nadaljnjih sankcij proti tej državi.
7.10 Putin naj bi prišel na obisk v Ukrajino
Ruske medijske agencije poročajo, da je Putin nenadoma prispel v Ukrajino, kjer se je udeležil sestanka vojaškega poveljstva v južni ukrajinski regiji Herson, ki je delno pod okriljem Rusije, so sporočili iz Kremlja.
Putin je poslušal poročila poveljnika zračnodesantnih sil in armadne skupine Dneper ter drugih visokih častnikov, ki so ga seznanili s položajem v regijah Herson in Zaporožje, ki ju je Moskva razglasila za del Rusije, poroča Reuters.
Ruske enote so se lani novembra umaknile iz Hersona, glavnega mesta regije, in okrepile svoje položaje na nasprotnem bregu reke Dneper v pričakovanju ukrajinske protiofenzive.
128