Sreda, 19. 2. 2025, 19.02
1 dan, 15 ur
Tožilstvo BiH za Dodika zahteva večletno zaporno kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,56
Predsednik entitete Republike Srbske Milorad Dodik je obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić pa, ker je dan kasneje zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
Tožilstvo BiH je danes na sodišču v Sarajevu za predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika zahtevalo več let zapora in deset let prepovedi političnega delovanja zaradi naklepnega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Njegov odvetnik je predlagal oprostilno sodbo.
Po enoletnem sojenju je tožilec Nedim Ćosić v sklepni besedi poudaril, da je bilo zunaj razumnega dvoma dokazana obtožba, da Dodik ni spoštoval odločitev Schmidta, da je deloval naklepno ter se večkrat javno hvalil s kršenjem teh odločitev, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Enako je tožilstvo ugotovilo tudi za soobtoženega direktorja uradnega lista Republike Srbske Miloša Lukića.
Kot oteževalno okoliščino za Dodika je tožilec izpostavil nespoštovanje sodišča in tožilstva BiH.
Tožilstvo predlagalo strogo kazen
Tožilstvo je sodišču predlagalo, da ju zato spozna za kriva in obsodi na zaporno kazen blizu najvišje zagrožene petletne kazni. Za Dodika je dodatno predlagalo desetletno prepoved političnega delovanja, tudi opravljanja zdajšnje funkcije predsednika entitete. Za Lukića pa je predlagalo odstavitev s položaja direktorja uradnega lista.
Dodikov odvetnik Goran Bubić je sodišču predlagal oprostilno sodbo, v skoraj štiriurni sklepni besedi pa tako kot Dodik že večkrat pred tem zanikal legitimnost Schmidta, češ da ga ni potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Zatrdil je, da "ni kaznivega dejanja", ker je Schmidt razveljavil oba zakona, zaradi podpisov, ki jih je obtožen.
Dodik je namreč obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Lukić pa zato, ker je dan kasneje zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.
Dodikov odvetnik je sojenje obsodil kot politično in "pod vplivom tujcev", katerega cilj je odstranitev Dodika iz političnega življenja Bosne in Hercegovine in tako pripraviti teren za "močno centralizacijo" države, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Množična podpora Dodiku
Pred sodiščem v Sarajevu so se množično zbrali podporniki Dodika, ki so jih varovale okrepljene policijske sile.
V Republiki Srbski so se medtem že ogorčeno odzvali na zahtevo tožilstva, da se Dodiku izreče kazen do pet let zapora. Predsednik parlamenta entitete Nenad Stevandić je dejal, da "to ni le posmeh sodstvu, ampak popolna norost", navaja Ansa.
Sodišče naj bi sodbo na prvi stopnji sprejelo v treh dneh. Lahko jo sprejme tudi kasneje, nanjo pa se lahko pritožita tožilstvo in obramba. Med čakanjem na sodbo se krepijo pritiski na sodišče BiH, navaja portal Radio Slobodna Evropa.
Vodstvo Republike Srbske v primeru obsodbe Dodika grozi z "radikalnimi odločitvami" in odhodom iz vseh institucij na ravni države.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki ima tesne odnose z Dodikom, je v ponedeljek v Budimpešti izrazil upanje, "da v BiH ne bodo sprejemali sodb, ki bi lahko ogrozile stabilnost". Madžarski predsednik Viktor Orban pa je isti dan po srečanju z Dodikom izrazil upanje, da se bodo "končno ustavili politični napadi na Dodika", proti kateremu so med drugim ZDA uvedle sankcije zaradi korupcije in spodkopavanja ustavne ureditve BiH.
