Četrtek, 20. 3. 2025, 17.24
56 minut
Vojna v Ukrajini
Zelenski EU pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji do začetka njenega umika iz Ukrajine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Zelenski se je oglasil prek videopovezave.
Zahodne sankcije proti Moskvi morajo ostati v veljavi, dokler se ruske sile ne bodo začele umikati z ukrajinskega ozemlja, je danes voditelje držav članic EU pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Voditelji EU se sicer zaradi nasprotovanja Madžarske znova niso uspeli uskladiti glede sklepov o podpori Ukrajini.
17.00 Zelenski: Srečanje predstavnikov Ukrajine in ZDA v ponedeljek v Savdski Arabiji
15.15 Zelenski EU pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji do začetka njenega umika iz Ukrajine
12.44 Kremelj obtožil Evropo militarizacije
10.45 Ruski napadi na vzhodu Ukrajine terjali dve smrtni žrtvi
7.33 Trump in Zelenski tudi o možnosti ameriškega upravljanja elektrarn
17.00 Zelenski: Srečanje predstavnikov Ukrajine in ZDA v ponedeljek v Savdski Arabiji
Predstavniki Ukrajine in ZDA se bodo v ponedeljek sestali v Savdski Arabiji, je danes med obiskom v Oslu potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Potrdil je tudi, da bo sočasno potekalo ločeno srečanje predstavnikov Rusije in ZDA, kar so pred tem danes že sporočili v Kremlju.
"Naše tehnične ekipe bodo tam," je na novinarski konferenci glede srečanja s predstavniki ZDA v Savdski Arabiji dejal Zelenski. Dodal je, da bodo sočasno potekali ločeni pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem so danes v Kremlju potrdili, da bodo novi pogovori med Rusijo in ZDA na sporedu v ponedeljek v Rijadu. Po besedah svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina Jurija Ušakova bodo razpravljali o pobudah v zvezi s Črnim morjem, o katerih se je Putin v torek po telefonu pogovarjal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom.
Kot je še dejal Ušakov, bosta Rusijo na pogovorih zastopala predsednik senatnega odbora za mednarodne zadeve Grigorij Karasin in svetovalec vodje ruske varnostne službe FSB Sergej Beseda.
Putin je v telefonskem pogovoru s Trumpom popolno premirje v Ukrajini pogojil z ustavitvijo oboroževanja ukrajinskih sil. Zahodne zaveznice Kijeva je tudi pozval, naj ustavijo obveščevalne dejavnosti v pomoč Ukrajini. Ob tem je pristal na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki so jo predlagale ZDA.
15.15 Zelenski EU pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji do začetka njenega umika iz Ukrajine
"Sankcije morajo ostati v veljavi do začetka ruskega umika z našega ozemlja in dokler Rusija ne bo v celoti poplačala škode, ki jo je povzročila s svojo agresijo," je voditeljem držav članic EU v nagovoru prek videopovezave dejal Zelenski.
Dodal je, da se po pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je slednji pristal na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ni nič spremenilo.
"Sinoči je ruski napad znova zadel našo energetsko infrastrukturo. V Ukrajini smo temu priča vsak dan in noč, to veste. Kljub Putinovim besedam, da naj bi bil pripravljen ustaviti napade - nič se ni spremenilo," je v nagovoru, ki so ga objavili na njegovi spletni strani, povedal ukrajinski predsednik.
Zato po njegovih besedah EU ne sme zmanjšati podpore Ukrajini, ampak jo mora še povečati. Pri tem je izpostavil zračno obrambo in topniško strelivo. EU je pozval, naj jim čim prej namenijo pet milijard evrov za tovrstno strelivo.
Dobavo dveh milijonov izstrelkov v vrednosti okoli pet milijard evrov sicer predlaga visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, a danes voditelji dogovora o tem niso dosegli.
Za najglasnejšega nasprotnika nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini velja madžarski premier Viktor Orban, ki blokira tudi približevanje Ukrajine uniji.
"Določen pritisk je potreben tudi znotraj Evrope, da bi bilo izpolnjeno tisto, kar je bilo obljubljeno," je glede pristopnih pogajanj med Kijevom in Brusljem dejal ukrajinski predsednik.
Zaradi nasprotovanja Orbana se predsednikom vlad in držav članic EU tako kot na izrednem zasedanju pred dvema tednoma tudi tokrat ni uspelo poenotiti o sklepih Evropskega sveta glede Ukrajine.
So pa voditelji 26 članic, med njimi premier Robert Golob, nadaljnjo podporo Kijevu izrazili v izjavi, priloženi k sklepom. Med drugim so zapisali, da je EU pripravljena okrepiti pritisk na Rusijo, tudi z dodatnimi sankcijami. Obenem so Moskvo pozvali, naj pokaže politično voljo za konec vojne.
"Evropska unija in njene članice bodo prispevale k mirovnemu procesu ter pomagale zagotoviti pravičen in trajen mir za Ukrajino, ki je v interesu Ukrajine in celotne Evrope," so zapisali.
Ob tem so pozvali k močnim in verodostojnim varnostnim jamstvom za Ukrajino, ki bi v bodoče odvrnile rusko agresijo.
O nadaljnji podpori Ukrajini so razpravljali, potem ko je v torek Putin v pogovoru s Trumpom pristal na 30-dnevno ustavitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Obenem je postavil več pogojev za popolno prekinitev ognja, med drugim ustavitev vojaške pomoči Kijevu.
12.44 Kremelj obtožil Evropo militarizacije
Rusija očita Evropi, da se militarizira, namesto da bi si prizadevala za mir. Izjava o militarizaciji, ki jo je podal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, sovpada ravno na dan, ko bo Velika Britanija gostila srečanje visokih vojaških uradnikov iz tako imenovane koalicije voljnih, ki bodo razpravljali o Ukrajini in načinu izvajanja morebitnega mirovnega dogovora med obema stranema. Predsednika ZDA in Ukrajine Donald Trump in Volodimir Zelenski sta se v sredo v okviru pogovorov o končanju vojne na ukrajinskih tleh dotaknila tudi možnosti ameriškega upravljanja ukrajinskih elektrarn, konkretno, jedrski elektrarni, Zaporožje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.
Evropske države se nameravajo militarizirati, namesto da bi si prizadevale za mir, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da bi lahko novi pogovori med Moskvo in Washingtonom potekali že v nedeljo oziroma v začetku naslednjega tedna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Signali iz Bruslja in evropskih prestolnic večinoma zadevajo načrte za militarizacijo Evrope. Evropa se je začela militarizirati in se je spremenila v nekakšno vojno stranko," je novinarjem povedal Peskov. Pri tem je opozoril, da so načrti za militarizacijo Evrope v nasprotju z namero Moskve in Washingtona o iskanju načinov za začetek mirovnega procesa, poroča britanski BBC.
Europe has plunged into militarization and turned into a "war party" in stark contrast to Moscow and Washington's commitment to a peaceful settlement, Russian Presidential Spokesman Dmitry Peskov said:https://t.co/7t72782BmK pic.twitter.com/iQ0NuO8PXq
— TASS (@tassagency_en) March 20, 2025
Do njegovih izjav o militarizaciji prihaja ravno na dan, ko bo Velika Britanija gostila srečanje visokih vojaških uradnikov iz t. i. koalicije voljnih, ki bodo razpravljali o Ukrajini.
Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini v začetku meseca v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo več kot 20 držav.
Peskov je danes prav tako naznanil, da bodo kmalu potekali novi pogovori med ZDA in Rusijo. "Morda ne v nedeljo, o niansah se še dogovarjamo. Lahko pa bi bil to začetek (...) naslednjega tedna," je dodal.
Predsednik ZDA Donald Trump je v torek opravil pogovor z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, v sredo pa še z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Pogovor Trumpa in Putina ni prinesel popolne prekinitve ognja, pač pa le dogovor o začasni ustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo. Putin tako ni pristal na Trumpov predlog o popolnem 30-dnevnem premirju.
Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je medtem v sredo napovedal, da se bosta v savdskem Rijadu sestali tehnični ekipi iz ZDA in Rusije z namenom "implementiranja in širitve delnega premirja". Zelenski pa je po pogovoru s Trumpom dejal, da sta se ekipi Kijeva in Washingtona pripravljeni v prihodnjih dneh sestati v Savdski Arabiji.
10.45 Ruski napadi na vzhodu Ukrajine terjali dve smrtni žrtvi
V ruskem bombardiranju ukrajinskih regij Sumi in Harkov sta bili ponoči ubiti dve osebi, več pa je bilo ranjenih, so danes sporočile lokalne oblasti. Tarča napadov je bila tudi Rusija, od koder poročajo o ranjenih in škodi na infrastrukturi.
Oblasti v regijah Sumi in Harkov so sporočile, da sta bili v ruskem bombardiranju ubiti dve osebi. Po navedbah ukrajinske vojske je Rusija ponoči več regij napadla tudi s 171 brezpilotniki. Zračna obramba je sestrelila 75 ruskih dronov, 63 pa jih je izginilo z radarjev in niso povzročili škode, je še dodala vojska.
V napadu z droni na osrednje ukrajinsko mesto Kropivnicki je bilo ranjenih deset ljudi, med njimi štirje otroci, več stavb pa je bilo poškodovanih, so sporočile lokalne oblasti.
"Tako je videti Putinova prekinitev ognja. Rusija z velikim veseljem napada civiliste," je v odzivu na napade na družbenih omrežjih zapisal šef kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrij Jermak.
Tarča napadov z droni je sicer bila tudi Rusija. Po navedbah tamkajšnjega obrambnega ministrstva je zračna obramba v več regijah sestrelila 132 ukrajinskih dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Jugozahodna regija Saratov in tamkajšnje mesto Engels sta bila podvržena doslej najobsežnejšemu napadu z droni, je povedal guverner regije Roman Busargin. Dodal je, da je po napadu zagorelo v letalskem oporišču v Engelsu. V napadu na omenjeno mesto sta bili sicer ranjeni dve osebi, poškodovane pa so bile tudi šole in bolnišnica, je medtem sporočil ruski preiskovalni odbor.
7.33 Trump in Zelenski tudi o možnosti ameriškega upravljanja elektrarn
Trump je v telefonskem pogovoru glede na navedbe Washingtona nakazal, da bi ZDA lahko prevzele in vodile elektrarne v državi.
"Ameriško lastništvo teh elektrarn bi bila najboljša zaščita in podpora ukrajinski energetski infrastrukturi," sta v skupni izjavi po pogovoru zapisala ameriški zunanji minister Marco Rubio in svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz.
Pogovor o tej temi je po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdila tudi ukrajinska stran, pri čemer pa je bil Zelenski jasen, da gre zgolj za eno elektrarno. "Pogovarjala sva se zgolj o eni elektrarni, ki je pod rusko zasedbo," je v sredo zvečer med obiskom na Finskem v spletnem brifingu dejal Zelenski, pri čemer je govoril o elektrarni v Zaporožju.
Ukrajinske jedrske elektrarne predstavljajo hrbtenico proizvodnje elektrike v državi, saj so bile številne elektrarne na premog poškodovane v ruskih napadih. Kijev trenutno nadzoruje tri od svojih nukleark, saj je četrto, v Zaporožju, leta 2022 zavzela Rusija in jo še vedno zaseda.
Ali bi lahko največja nuklearka v Evropi igrala vlogo v prihodnjih varnostnih jamstvih, je odvisno od tega, ali bo lahko Ukrajina znova prevzela nadzor nad njo in vzpostavila njeno delovanje, je Zelenski dejal v odgovoru na vprašanje časnika Financial Times.
Ukrajinske jedrske elektrarne predstavljajo hrbtenico proizvodnje elektrike v državi, saj so bile številne elektrarne na premog poškodovane v ruskih napadih. Kijev trenutno nadzoruje tri od svojih nukleark, saj je četrto, v Zaporožju, leta 2022 zavzela Rusija in jo še vedno zaseda.
Ukrajinske jedrske elektrarne predstavljajo hrbtenico proizvodnje elektrike v državi, saj so bile številne elektrarne na premog poškodovane v ruskih napadih. Kijev trenutno nadzoruje tri od svojih nukleark, saj je četrto, v Zaporožju, leta 2022 zavzela Rusija in jo še vedno zaseda.
Zelenski je sicer po pogovoru s Trumpom menil, da lahko pod ameriškim vodstvom letos dosežejo trajni mir. Trump je pogovor označil za zelo dobrega.
Kasneje je Zelenski zatrdil, da med pogovorom ni bil pod pritiskom, da bi popustil Rusiji. "Danes nisem čutil nobenega pritiska. To je dejstvo," je dejal novinarjem. Izrazil je še prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin noče pristati na prekinitev ognja, dokler so ukrajinski vojaki prisotni v ruski regiji Kursk.
Pogovor voditeljev Ukrajine in ZDA je sledil Trumpovemu odmevnemu pogovoru s Putinom v torek, po katerem so iz Kremlja in Bele hiše sporočili, da je Rusija pristala na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
