Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj

10.41 Pistorius nezadovoljen z izjavami ameriških oblasti

Izjave ameriških oblasti glede vojne v Ukrajini je danes za obžalovanja vredne označil nemški minister za obrambo Boris Pistorius, saj je prepričan, da so ZDA popustile Rusiji še pred začetkom pogovorov. "Po mojem prepričanju, bi bilo bolje govoriti o možnostih Ukrajine za članstvo v Natu ali možnih izgubah ozemlja za pogajalsko mizo," je dejal.

Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so namreč ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.

Se pa Nato po prepričanju francoskega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja sooča s pomembnimi vprašanji o svoji prihodnosti. "Ljudje ga imenujejo najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. To je zgodovinsko resnično, vendar je vprašanje, ali bo še vedno res čez 10 ali 15 let," je dejal.

Obrambni ministri zveze Nato danes predvidoma razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in povečanju obrambnih izdatkov. Zasedanje bo namenjeno tudi pripravam na junijski vrh zavezništva na Nizozemskem.

9.44 Rutte za vključenost Ukrajine v kakršnih koli mirovnih pogovorih

Ukrajina mora biti vključena v kakršna koli pogajanja o končanju vojne, je danes ob začetku zasedanja obrambnih ministrov Nata dejal generalni sekretar Mark Rutte. Obrambni minister ZDA Pete Hegseth pa je po dogovoru z ruskim predsednikom o začetku mirovnih pogajanj stopil v bran predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, češ da ne gre za izdajo Kijeva.

"Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govora o Ukrajini, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine," je dejal Rutte novinarjem dan po tem, ko sta se o začetku pogajanj dogovorila ameriški in ruski predsednik, Donald Trump in Vladimir Putin.

Podobno stališče je izpostavil britanski obrambni minister John Haeley, češ da je naloga Nata, da spravi Ukrajino v najugodnejši možen položaj za začetek pogajanj. "Ne more biti pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine," je dodal.

Hegseth pa je poudaril, da pogovor Trumpa s Putinom o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini zagotovo ni bila izdaja Kijeva. "V tem ni nobene izdaje. Gre za priznanje, da si ves svet in ZDA prizadevajo za mir, mir s pogajanji, kot je dejal predsednik Trump, in za ustavitev ubijanja. Zato bosta morali obe strani priznati stvari, ki jih ne želita," je povedal ob prihodu na zasedanje.

V sredo sta se Trump in Putin po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je o tem obvestil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kasneje na novinarski konferenci pa se Trump ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Ocenil je še, da ne bi bilo "praktično", da bi Ukrajina dobila članstvo v Natu, potem ko je že Hegseth dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v zavezništvu kot del rešitve za končanje vojne.

Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so sicer ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.

7.19 Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj

"Ne zdi se verjetno, da bo Ukrajina dobila nazaj meje iz leta 2014. Ne izražam stališča, vendar sem veliko bral o tem in veliko ljudi meni, da to ni verjetno. Mislim, da bo nekaj dobila nazaj," je dejal Trump.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina enakopraven partner v mirovnem procesu, pa je Trump odgovoril, da je vprašanje zanimivo in da misli, da mora Ukrajina doseči mir. Povedal je tudi, da Ukrajina na neki točki potrebuje volitve.

Mandat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je namreč iztekel maja lani, a po mnenju Kijeva nove volitve v času trajanja ruske agresije in vojnih razmer niso mogoče. Putin je zaradi tega že večkrat postavil pod vprašaj legitimnost Zelenskega v morebitnih pogajanjih.

Trump je za novinarje spregovoril po svojem več kot uro dolgem telefonskem pogovoru s Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o miru v Ukrajini. Srečala naj bi se v Savdski Arabiji, a datum še ni določen.

Kasneje je ameriški predsednik po telefonu govoril tudi z Zelenskim. Ali bo obiskal Ukrajino, bo še razmislil. "Mislim, da si predsednik Putin želi miru in predsednik Zelenski si želi miru in jaz si želim miru. Želim le to, da se ljudje nehajo pobijati. Ljudje niso vedeli, kaj pravzaprav misli Putin. Ampak z veliko mero samozavesti lahko povem, da si želi konca, in sodelovali bomo, da se konča kar najhitreje," je novinarjem povedal Trump.

V objavi na svojem družbenem mediju Truth Social je Trump kasneje dejal, da sta s Putinom govorila o utrditvi svojih držav in ugodnostih, ki da jih bosta zaradi sodelovanja imeli obe.

Vlada Trumpovega predhodnika Joeja Bidna je puščala odprta vrata za vstop Ukrajine v zvezo Nato, Trump pa se je v sredo strinjal z izjavo obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je v Bruslju dejal, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ni realistično ali praktično. Trump je menil, da je to najverjetneje res.

"Že dolgo govorijo, da Ukrajina ne more v Nato," je dejal Trump in dodal, da si želi le končati vojno, ne glede na to, ali bo Ukrajina v Natu ali ne.

Ameriška pomoč Ukrajini se bo nadaljevala, vendar Trump, kot je dejal, želi, da bo denar zavarovan. "Če ne bomo pošiljali pomoči, bo Putin dejal, da je zmagal. Zdaj si želi miru. V času Bidna si tega ni želel," je zatrdil Trump. Že v ponedeljek je dejal, da ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev redkih zemelj. "Želimo zavarovati svoj denar. Strinjali so se," je novinarjem dejal Trump.

Novice Velika ranljivost Ukrajine na široko odprla vrata Rusiji

Novice Trump s Putinom v Savdski Arabiji, kmalu konec vojne v Ukrajini? #video

Novice Ukrajina bo ZDA morala plačati za pomoč