Trump ostro: Zaprli bomo 30 veleposlaništev in konzulatov. To so povedali o Ljubljani.

16.37 WTO: Trumpove carine bi lahko svetovno blagovno menjavo oklestile za do 1,5 odstotka

Obseg svetovne trgovine se bo verjetno letos znižal zaradi posledic carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta bo namreč okrepila negotovost, ki prinaša hude negativne posledice, je danes opozorila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Obseg blagovne menjave se bo zmanjšal od 0,2 do 1,5 odstotka, so napovedali.

Odkar se je Trump vrnil v Belo hišo, je uvedel 10-odstotne carine na uvoz blaga z vsega sveta, poleg tega pa še 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile.

Čeprav je Trump pretekli teden za 60 držav in EU za 90 dni zamrznil dodaten dvig t. i. vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, pa se trgovinska vojna največjega svetovnega gospodarstva s Kitajsko stopnjuje. Ameriške carine na kitajski uvoz znašajo skupnih 145 odstotkov, V Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

"Močno me skrbi negotovost, povezana s trgovinsko politiko, vključno z ameriško-kitajsko pat pozicijo," so generalno sekretarko WTO Ngozi Okonjo-Iweala povzeli pri francoski tiskovni agenciji AFP.

Okonjo-Iweala je dejala, da je zadnja umiritev carinskih napetosti začasno sprostila pritisk na svetovno trgovino, a hkrati opozorila na negotovost, povezano s carinami. "To predstavlja grožnjo ustavitvi svetovne rasti, kar bi lahko imele hude posledice za svet, zlati za najbolj ranljiva gospodarstva," je poudarila.

Na začetku leta je WTO še predvideval, da se bo obseg svetovne trgovine letos in prihodnje leto okrepil, a se bo zdaj obseg blagovne menjave zaradi negotovosti v zvezi s trgovinsko politiko letos verjetno skrčil. Glede na trenutno stanje stvari se bo blagovna menjava znižala za 0,2 odstotka, medtem ko WTO opozarja, da bi jo eskalacija razmer lahko skrčila vse do 1,5 odstotka.

Pri WTO so opozorili še, da bo verjetno prizadeta tudi storitvena menjava, čeprav carine nanjo neposredno ne vplivajo, prav tako vpliv carin ne bodo vse regije občutile enako.

15.22 Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani: zapiranje ni bilo napovedano

Kot smo že pisali, naj bi ZDA nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, razkriva interni dokument State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.

Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je v odgovoru na vprašanje STA, ali je med tistimi, ki naj bi jih zaprli, sporočilo le, da zapiranje veleposlaništev in konzulatov ni bilo napovedano in da delo poteka normalno. State Department še naprej ocenjuje njihove globalne programe, da bi zagotovil, da so v najboljšem položaju za reševanje sodobnih izzivov v imenu Američanov, so še dodali v odzivu.

Delo poteka normalno, so sporočili z veleposlaništva ZDA v Ljubljani. Foto: Ana Kovač

Obenem so menili, da partnerstvo med ZDA in Slovenijo "še nikoli ni bilo tako pomembno in učinkovito".

Ameriško veleposlaništvo od 31. julija 2024 vodi odpravnica poslov Melania Arreaga. Na vprašanje, ali je morda že znano ime kandidata za novega veleposlanika ZDA v Sloveniji, z veleposlaništva odgovarjajo, da imenovanja in napovedi v zvezi s tem daje izključno predsednik ZDA.

14.52 ZDA in Ukrajina naj bi hitro napredovali pri pogajanjih o redkih zemljah

Pogajanja med Kijevom in Washingtonom o sporazumu, ki bi ZDA omogočil izkoriščanje redkih zemelj v Ukrajini, napredujejo zelo hitro, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani visoki uradnik v Kijevu, ki je blizu pogovorom.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa že več tednov pripravlja nov dogovor, s katerim bi ZDA dobile dostop do redkih zemelj in drugih strateških surovin v Ukrajini v zameno za ameriško vojaško in finančno podporo, ki jo je Kijev v boju proti ruski agresiji imel v času prejšnje ameriške vlade.

Ukrajina je bila že pripravljena podpisati dogovor, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec februarja s tem namenom v Beli hiši srečal s Trumpom. Vendar pa je načrt propadel, ker je na srečanju prišlo do prepira.

Neimenovani vir blizu pogovorom je po današnjem poročanju AFP dejal, da pogajanja o sporazumu "napredujejo zelo hitro". Povedal je tudi, da v novem osnutku sporazuma doslej zagotovljena ameriška pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo ni opredeljena kot ukrajinski dolg do ZDA.

O tem je poročala že tudi tiskovna agencija Bloomberg News. Poročala je tudi, da je ameriški finančni minister Scott Bessent v ponedeljek v Argentini izrazil pričakovanje, da bi Kijev in Washington sporazum o redkih zemljah lahko podpisala že ta teden.

14.50 Bela hiša omejuje dostop tiskovnih agencij do Trumpa

Bela hiša po poročanju ameriških medijev omejuje dostop tiskovnih agencij do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V prihodnje bo namreč dostop do dogodkov v omejenih prostorih, kot je Ovalna pisarna, zagotovljen le še eni tiskovni agenciji in ne več trem, kot je bila tradicija doslej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vseh dogodkov okrog predsednika ZDA, na primer v Ovalni pisarni Bele hiše ali na predsedniškem letalu Air Force One, ne morejo pokrivati vsi mediji, ki si to želijo. Doslej je veljala tradicija, da se dostop omogoči trem tiskovnim agencijam - praviloma AP, Reuters in Bloomberg - ter enemu novinarju iz tiskanih medijev. Zaradi prisotnosti tiskovnih agencij so zagotovili dostop do informacij tudi vsem drugim medijem.

Sedaj pa namerava Bela hiša spremeniti to tradicijo in najmanj dva od treh mest za tiskovne agencije nameniti vsakič drugemu novinarju. Odločitev, kdo bo lahko postavljal vprašanja Trumpu v bolj intimnem okolju, bo sprejemala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, poroča tiskovna agencija AP.

Običajno je sicer novinarje, ki so pokrivali ameriškega predsednika, določalo Združenje dopisnikov Bele hiše, a je v februarju nadzor nad tem prevzela medijska ekipa Bele hiše z Leavitt na čelu.

Odnosi z mediji so se dodatno zaostrili, ko so tiskovni agenciji AP onemogočili dostop do Bele hiše, ker ni želela preimenovati Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv. Blokade pa niso odpravili kljub nedavni sodni odredbi, da jo morajo.

Tiskovna predstavnica AP je v torek sporočila, da so razočarani nad odločitvijo Bele hiše, ki se je odločila za omejevanje vseh tiskovnih agencij, namesto da bi znova vzpostavila dostop AP.

Združenje dopisnikov pa je v odzivu na novo potezo Bele hiše sporočilo, da vlada ne bi smela nadzorovati neodvisnih medijev, ki poročajo o njej.

13.08 Iran se kljub pozivom ZDA ne bo pogajal o bogatenju urana

Iran se ne bo pogajal o bogatenju urana kot delu svojega jedrskega programa, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff je v torek pozval Iran k ukinitvi bogatenja urana, predsednik ZDA Donald Trump pa je v ponedeljek zagrozil Iranu s posledicami, če se ne odreče razvoju jedrskega orožja.

"Iransko bogatenje (urana, op. p.) je resnična in sprejeta zadeva. Pripravljeni smo graditi zaupanje kot odgovor na morebitne pomisleke, vendar se o bogatenju ne bomo pogajali," je po seji vlade povedal Aragči.

Witkoff, ki vodi ameriško delegacijo na pogajanjih, je v torek pozval Iran, da mora ukiniti svoj program bogatenja urana, če želijo skleniti kakršenkoli jedrski dogovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem je sicer pozval Iran, naj zmanjša stopnjo obogatenega urana na največ 3,67 odstotka, kar je najvišja vrednost, ki jo je v okviru civilnega jedrskega programa dovoljeval predhodni mednarodni dogovor z Iranom. Trump pa je v ponedeljek Iranu znova zagrozil s posledicami, če se ne odreče možnosti razvoja jedrskega orožja. Ne izključuje niti napada na jedrske objekte.

Aragči je danes presodil, da iz ZDA pred drugim krogom pogajanj prihajajo nasprotujoča si stališča in da bodo resnično mnenje ZDA verjetno izvedeli med pogajanji.

Svojo pripravljenost pomagati je danes izrazila tudi Moskva. "Ruska federacija je pripravljena narediti vse v svojih zmožnostih, da prispevamo k rešitvi zadeve s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Drugi krog pogajanj med ZDA in Iranom bo v soboto znova v Omanu. Washington in Teheran sta v okviru prizadevanj ZDA in zahodnih držav, ki želijo Iranu preprečili razvoj jedrskega orožja, v soboto po letih zastoja začela pogovore o tej temi.

Iran, ki si prizadeva za odpravo zahodnih sankcij, ki hromijo njegovo gospodarstvo, je z zahodnimi silami leta 2015 že sklenil jedrski sporazum. ZDA so nato od njega med prvim Trumpovim mandatom leta 2018 odstopile.

13.05 V trgovinskem sporu ZDA in Kitajske ni znakov popuščanja

Najmočnejši gospodarski velesili na svetu, ZDA in Kitajska, v trgovinski vojni ne popuščata. Ameriški predsednik Donald Trump meni, da je po njihovi začasni zamrznitvi določenih carin na potezi Kitajska, tam pa poudarjajo, da je carinsko vojno začel Washington in da jih ni strah boja.

"Če ZDA resnično želijo rešiti težavo z dialogom in pogajanji, bi morale prenehati izvajati enormne pritiske, groziti in izsiljevati. Pogovor s Kitajsko pa bi moral temeljiti na enakosti, spoštovanju in vzajemni koristi," je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian.

ZDA so carine za uvoz iz Kitajske ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA, letos zvišale na skupno 145 odstotkov. Preostale carine so ZDA uvedle zaradi kitajskih praks, ki jih je Washington označil za nepravične. V Pekingu so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

Trumpova administracija je pretekli teden začasno iz t. i. vzajemnih carin izvzela pametne telefone, računalnike in številne druge tehnološke izdelke, pri čemer izjema vključuje tudi carine na uvoz iz Kitajske.

Trump zato meni, da je zdaj na potezi Kitajska. "Kitajska mora skleniti dogovor z nami," je po navedbah tiskovne predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt v torek dejal ameriški predsednik.

V Pekingu so v odzivu danes podarili, da so carinsko vojno začele ZDA. "Kitajsko stališče je zelo jasno. V carinski in trgovinski vojni ni zmagovalca. Kitajska se noče boriti, a je ni strah boja," je dejal Lin.

Je pa Kitajska danes vendarle imenovala novega trgovinskega odposlanca. Vlogo predstavnika za mednarodna trgovinska pogajanja in namestnika ministra za trgovino je prevzel Li Chenggang. Kot navaja AFP, je zamenjal Wanga Shouwena, ki je sodeloval v pogovorih, ki so leta 2020 pripeljali do trgovinskega sporazuma med največjima gospodarstvoma na svetu.

Trgovinske partnerice ZDA si načelno želijo dogovorov, zato so že začele pogovore z Washingtonom o trgovinskih odnosih.

V ponedeljek sta se v Washingtonu srečala evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in ameriški minister za trgovino Howard Lutnick. V več ur trajajočem pogovoru sta se dotaknila različnih trgovinskih vprašanj, tako carin kot drugih trgovinskih omejitev. EU si bo po navedbah Bruslja še naprej prizadevala za dogovor, hkrati pa bo nadaljevala pripravo dodatnih protiukrepov.

V ameriško prestolnico so po navedbah AFP danes odšli tudi japonski pogajalci, ki so optimistični, da bodo z ZDA dosegli dogovor, ki bo pozitiven za obe strani.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je sicer danes sporočil, da bo proizvodnjo svojega hibridnega modela civic v juniju ali juliju iz Japonske preselil v ZDA. V podjetju kot razlog za ta korak niso izpostavili ameriških carin, ampak so zapisali, da so se za to odločili zaradi več dejavnikov.

12.13 ZDA odpravile sankcije proti vodji Orbanovega kabineta

ZDA so odpravile sankcije proti vodji kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana, je v torek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Odpravo sankcij, ki so jih ZDA proti Antalu Roganu zaradi vpletenosti v korupcijo uvedle v času vlade predsednika Joeja Bidna, so v Budimpešti pozdravili, poročajo tuje tiskovne agencije.

V izjavi ameriškega finančnega ministrstva piše, da so Rogana izbrisali s seznama sankcioniranih. Potezo je tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs na družbenem omrežju X pozdravil kot "znak, da je v Washingtonu zavel drug veter".

Na odpravo sankcij proti Roganu se je odzval tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je v torek dejal, da je Bidnova administracija "iz čiste zlobe po svojem uničujočem porazu na predsedniških volitvah novembra lani" sprejela ukrepe proti Madžarski.

"Eden od teh je bila uvrstitev mojega kolega Antala Rogana na seznam sankcioniranih, kar je očitno dejanje političnega maščevanja razočaranega veleposlanika, ki zapušča Madžarsko," je po navedbah zunanjega ministrstva v Budimpešti dejal vodja madžarske diplomacije.

ZDA so sankcije proti Roganu zaradi vpletenosti v korupcijo uvedle v začetku januarja, še pred inavguracijo trenutnega predsednika Donalda Trumpa, ki velja za Orbanovega zaveznika.

"Sistemska korupcija, ki jo predstavlja Antal Rogan, botruje odločanju Madžarske o vprašanjih, ki vplivajo na varnost ZDA in naših zaveznikov," je takrat dejal ameriški veleposlanik v državi David Pressman.

Da gre za osebno maščevanje Pressmana, so ob uvedbi sankcij zatrdili tudi v Orbanovem kabinetu.

11.26 ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov

ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.

Dokument predvideva zaprtje desetih veleposlaništev in 17 konzulatov. Večina jih je v Evropi in Afriki, nekaj pa jih je tudi v Aziji in na Karibih, poroča CNN.

Med drugim naj bi zaprli veleposlaništva na Malti, v Luksemburgu, Lesotu, Kongu, Srednjeafriški republiki in Južnem Sudanu. Na seznamu je tudi pet konzulatov v Franciji, dva v Nemčiji, dva v Bosni in Hercegovini ter po eden v Združenem kraljestvu, Južni Afriki in Južni Koreji.

Dokument priporoča tudi zmanjšanje obsega ameriških diplomatskih misij v Somaliji in Iraku, ki sta ključni državi za ameriški boj proti terorizmu, ter dela drugih diplomatskih predstavništev. Naloge zaprtih veleposlaništev naj bi prevzele izpostave v sosednjih državah.

Predlagane spremembe se uvrščajo med širše pričakovano prenovo diplomacije ZDA v času, ko si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob podpori urada za vladno učinkovitost pod vodstvom Elona Muska prizadeva za krčenje zvezne vlade. Za zdaj še ni znano, ali je predlagana zaprtja s podpisom podprl tudi državni sekretar ZDA Marco Rubio.

8.14 Trump bi tudi ameriške državljane pošiljal v Salvador

Predsednik ZDA Donald Trump je v torek stopnjeval svoje grožnje o pošiljanju domnevnih kriminalcev, tudi Američanov, v zapore v tujini. Kot je dejal za televizijo Fox News, bi ameriške državljane, ki so zagrešili nasilna kazniva dejanja, z veseljem poslal v zapor v Salvador.

Trump je v pogovoru ob skoraj dopolnjenih sto dnevnih na položaju dejal, da je ponosen na svojo politiko do priseljevanja, pri čemer je zatrdil, da je položaj na meji zdaj popoln, vendar se bo še izboljšal.

Odkar je Trump prevzel oblast, se je število nezakonitih prehodov meje z Mehiko močno zmanjšalo, Trumpova služba za carine in meje je poročala, da so marca na južni meji prijeli manj nezakonitih priseljencev kot v prvih dveh dneh marca lani. Ameriška vlada je marca v Salvador celo izgnala 238 moških, večinoma Venezuelcev na podlagi zakona o tujih sovražnikih iz 18. stoletja. Vrhovno sodišče je takšne deportacije brez sodnega preverjanja vmes prepovedalo.

Trump je ponovil, da nima težav s tem, da bi v tujino pošiljali tudi ameriške državljane, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj, čeprav naj bi še preverjali pravne podlage za tovrsten ukrep. "Pravim jim domači kriminalci. /.../ To so tisti, ki mlatijo ljudi po glavi s kiji za bejzbol, porivajo ljudi pod vlake. Rad bi jih poslal ven," je dejal Trump.

V pogovoru je med svojimi dosežki Trump izpostavil še carinsko politiko, ki se sicer zaradi nihanj finančnih trgov nenehno prilagaja.

Zagotovil je, da je dobro premišljena in da bo Ameriki zagotovila milijarde dolarjev prihodkov. Vrnil se je v zgodovino in zatrdil, da je bila Amerika najbogatejša, ko niso imeli davka na dohodek, ampak se je zvezna vlada financirala s carinami. "Služimo izjemne vsote, milijarde in milijarde s carinami od držav, ki so desetletja odirale ZDA," je dejal Trump za televizijo Fox ter dodal, da bo kongres kmalu sprejel zakon za znižanje davkov in odpravo regulacij.

Trump je imel pogovor z voditeljico oddaje v španskem jeziku na televiziji Fox News Rachel Campos Duffy, sicer ženo ministra za promet Seana Duffyja. Pripadnike Trumpovega gibanja MAGA sta skupaj navdušila, ko ga je voditeljica učila, kako v španščini izgovoriti Naredimo Ameriko spet veliko.

8.11 Biden Trumpa obtožil uničevanja pokojninskega in zdravstvenega sistema

Bivši predsednik ZDA Joe Biden je v svojem prvem javnem nastopu, odkar je 20. januarja predal položaj Donaldu Trumpu, v torek svojega naslednika obtožil, da želi skupaj z republikanci uničiti zvezni pokojninski sistem, pa tudi zvezna zdravstvena sistema za starejše (medicare) in revne (medicaid).

🇺🇸
Former US President Joe Biden:

"Fewer than 100 days into this new administration, they have done so much damage and destruction. It is kind of breathtaking that it could happen that soon." pic.twitter.com/XIOfexya35

— ConflictLive 💬 (@conflict_live) April 16, 2025

82-letni Biden je v govoru na nacionalni konferenci zagovornikov invalidov v Chicagu, ki so ga prenašale ameriške televizije, med drugim dejal, da je nova vlada v manj kot sto dneh naredila neizmerno škodo. Trumpa ni omenjal z imenom, ampak kot "tistega možakarja", in dejal, da Amerika ne more nadaljevati po takšni poti delitev kot zdaj.

"Najprej streljajo, potem pa šele merijo," je glede dejanj Trumpove vlade dejal Biden ter dodal, da želijo uničiti pokojninski in zdravstveni sistem, da bodo znižali davke milijarderjem in velikim podjetjem.

Trump je po vrnitvi v Belo hišo začel zmanjševati število zaposlenih v državni upravi, vključno z več tisoč zaposlenimi v upravi za socialno varnost. Milijarder Elon Musk, ki vodi urad za vladno učinkovitost, je celo dejal, da je zvezni pokojninski sistem, od katerega so odvisni milijoni upokojencev, piramidna shema.

Upravo za socialno varnost so Trumpovi uradniki ohromili in upokojenci se pritožujejo, da ne morejo do informacij. Določene upravičence so obvestili, da ne bodo več prejemali plačil. Uprava je kasneje pojasnila, da je šlo za napako, Trump pa je ponovno zatrdil, da zveznih pokojnin ne bodo ukinjali.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred Bidnovim nastopom pripomnila, da ne more verjeti, da bo Biden govoril zvečer, ko da bi že moral spati. Omenila je tudi Trumpov podpis izvršnega ukaza za intenzivnejši pregon goljufij zveznih socialnih programov.

Uprava za socialno varnost se je na Bidnove pripombe odzvala na mediju X, kjer je nekdanjega predsednika obtožila, da laže.

Trumpu je zaradi polomije z uvajanjem carin priljubljenost med Američani v povprečju anket na Real Clear Politics padla pod 50 odstotkov, njegovo delo pa podpira okrog 46 odstotkov Američanov.

Gre za eno najnižjih stopenj podpore v prvih sto dneh vladanja v ameriški zgodovini. Biden se je sicer 20. januarja poslovil s položaja s še nižjo stopnjo podpore, in sicer 39-odstotno.

7.16 Sodnica v ZDA zaradi izgona priseljenca v Salvador ukazala preiskavo vlade

Ameriška zvezna sodnica je v torek ugotovila, da vlada predsednika Donalda Trumpa ni storila nič za vrnitev po napaki izgnanega priseljenca Kilmarja Abrega Garcie v salvadorski zapor. Ukazala je dva tedna intenzivne preiskave vlade, poročajo ameriški mediji. ​​​​​​​Jennifer Vasquez Sura, žena deportiranega Kilmara Abrege Garcie, po zaslišanju odhaja z okrožnega sodišča v Marylandu. Foto: Reuters Ukaz sodnice Paule Xinis je sprožil proces, v katerem se bodo morali uradniki vlade pod prisego zagovarjati, zakaj ne izpolnjujejo sodnega ukaza, ki ga je potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA, ko je soglasno sklenilo, da mora vlada omogočiti vrnitev Garcie v ZDA.

"Ne bomo dopuščali sprenevedanja. Prekličite dopuste, prekličite druge sestanke, pričakujem polno sodelovanje," je med drugim dejala sodnica.

Odvetniki vlade so na sodišču priznali, da so Garcio v Salvador poslali kljub sodnemu nalogu iz leta 2019, ki je vladi to prepovedal. Vladni uradniki se sprenevedajo, češ da ga ne morejo vrniti, ker gre za salvadorskega državljana pod pristojnostjo Salvadorja.

Sodnica je ukazala, da bodo morali štirje visoki uradniki ministrstva za domovinsko varnost in ministrstva za zunanje zadeve do 23. aprila sodelovati pri zaslišanju, na katerem bodo pod prisego odgovarjali na vprašanja odvetnikov Garcie.

Odvetnik pravosodnega ministrstva Drew Ensign je zatrdil, da je ponedeljkov skupni nastop predsednika Trumpa in predsednika Slavadorja Nayiba Bukeleja v Beli hiši pokazal, da je bilo vprašanje postavljeno najvišji oblasti v ZDA in da ni upanja, da bi Garcio dobili nazaj.

Trump se je v ponedeljek izognil odgovoru na novinarsko vprašanje o Garcii in je besedo dal pravosodni ministrici Pam Bondi, ki je trdila, da ZDA Garcie ne morejo dobiti nazaj. Bukele pa je dejal, da ga ne bo poslal nazaj.

Sodnica je opozorila, da je šlo za odgovore na novinarska vprašanja, in Bukelejevo trditev označila za s pravnega vidika neodzivno. Dodala je, da je vrhovno sodišče zelo jasno povedalo, da mora ameriška vlada omogočiti izpustitev Garcie iz salvadorskega zapora.

Salvadorec Garcia je v ZDA vstopil brez dovoljenja leta 2011, ko je bil star približno 16 let. Po besedah njegovih odvetnikov je bežal pred nasiljem tolp. Preden so ga prejšnji mesec deportirali, je živel v Marylandu z ženo in otroki, ki so ameriški državljani.

Trumpova vlada trdi, da je član salvadorske tolpe MS-13 v New Yorku, kjer ni nikoli živel, in sodnica Xinis je tovrstne trditve opredelila za zelo neverodostojne. Obtožil ga je zaupni informator vlade, obtožen je bil zato, ker je nosil majico košarkarskega kluba Chicago Bulls.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v torek vztrajala pri stališču vlade in Garcio celo brez dokazov obtožila, da je bil vpleten v trgovino z ljudmi.

6.47 Trumpova zaveznica kupila delnice tik pred njegovo objavo in mastno zaslužila

Ameriška republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je 8. in 9. aprila, tik preden je ameriški predsednik objavil namero o prekinitvi globalnih carin, kupila delnice v vrednosti med 21 tisoč in 315 tisoč dolarji (18.500 in 277.600 evri). Trumpova napoved je povzročila močan skok na borzi, kažejo uradni podatki.

Glede na obvezne finančne izkaze, ki jih morajo predložiti člani kongresa, je Greene dan pred Trumpovo objavo prodala tudi državne obveznice v vrednosti med 50 tisoč in 100 tisoč dolarji (44.067 in 88.100 evri).

Trump je 9. aprila na družbenih omrežjih zapisal, da je zdaj čas za nakup, štiri ure kasneje pa objavil, da je začasno ustavil večino carin na uvoz iz vseh držav razen Kitajske, kar je sprožilo močan enodnevni dvig trga.

Ena najbolj zvestih Trumpovih zaveznikov v kongresu Greene, ki redno trguje na borzi, je tistega dne kupila delnice več velikih podjetij, vključno z Applom, ki je od takrat zrasel za približno pet odstotkov. Kupila je tudi delnice tehnoloških in energetskih podjetij, kot je Devon Energy Corporation, in farmacevtskega giganta Merck & Company. Dan prej je kupila delnice Palantirja, ki so od takrat poskočile za 19 odstotkov, in Advanced Micro Devices (AMD), katerih vrednost se je povečala za 21 odstotkov.

Prodala je tudi državne obveznice, katerih obrestne mere so rasle zaradi volatilnosti trga, ki so jo povzročile Trumpove napovedi carin. Glede na prejšnja poročila je 2. aprila kupila obveznice v vrednosti do 500 tisoč dolarjev (440 tisoč evrov), torej tik pred najavo najobsežnejšega svežnja carin do zdaj. 

Greene, ki predseduje pododboru DOGE, naj bi trdila, da se zanaša na finančnega svetovalca in nima vpliva na to, katere delnice se kupujejo ali prodajajo in kdaj. Zakonodajalci iz obeh strank že leta predlagajo prepoved trgovanja z delnicami za člane kongresa, pri čemer računajo na vse večje populistično razpoloženje volivcev.

Demokrati v kongresu pozivajo k preiskavi, ali je Trumpova carinska politika zasnovana z namenom manipulacije trga v korist njegovih zaveznikov. Greene namreč nikakor ni edina, ki bi lahko imela koristi od velikih sprememb na delniških trgih, ki so jih povzročile predsednikove napovedi. Podobno je tudi v primeru kongresnika Roba Bresnahana, republikanca iz Pensilvanije, ki trdi, da je njegovo trgovanje del širše "naložbene strategije".

"Nepredstavljivo je, da medtem ko se ameriške družine spopadajo z negotovostjo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročil predsednik, njegovi ljudje služijo s tržno manipulacijo in potencialno izvajajo finančne goljufije," so zapisali. 

Novice Koga bo izgnal Trump?

Novice Kitajsko orožje, ki lahko uniči moč ZDA

Novice Evropejci dohiteli Američane

Novice Nevarnost za Evropo: to je storil Trump

Novice Trump napovedal nove carine in zažugal Kitajski