Ponedeljek,
28. 10. 2024,
22.05

Osveženo pred

3 tedne, 1 dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,27

Natisni članek

Natisni članek

elektorji ameriški volilni sistem predsednica predsednik ZDA volišče volitve Donald Trump Kamala Harris ameriške volitve ameriške volitve

Ponedeljek, 28. 10. 2024, 22.05

3 tedne, 1 dan

Unikaten volilni sistem ali kako volijo Američani

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,27
Ameriške predsedniške volitve 2024. | 5. novembra se bo odločalo, kdo bo prevzel eno najpomembnejših funkcij na svetu. | Foto Shutterstock

5. novembra se bo odločalo, kdo bo prevzel eno najpomembnejših funkcij na svetu.

Foto: Shutterstock

Ameriške volitve, na katerih bo okoli 244 milijonov volilnih upravičencev odločalo o tem, ali se bo na predsedniški stolček že drugič zavihtel republikanski kandidat Donald Trump, ali bodo ZDA dobile prvo predsednico v zgodovini, demokratsko kandidatko Kamalo Harris, se vztrajno približujejo. Zmagovalec volitev ne bo kandidat, ki bo prejel največ glasov volivcev, ampak tisti, ki pobere večje število elektorjev. Od skupaj 538 jih mora za zmago zbrati najmanj 270. 

Kamala Harris ali Donald Trump? Vprašanje, s katerim se ukvarja cel svet. Američani bodo 5. novembra odšli na volišča in oddali svoj glas. A njihovi glasovi ne bodo neposredno odločili, kdo se bo preselil v Belo hišo. Zmagovalec volitev ne postane tisti, ki prejme večje število glasov volivcev na ravni celotnih ZDA, ampak tisti, ki pobere več elektorjev.

Elektorski kolegij sestavlja 538 elektorjev, kandidat pa mora za zmago na volitvah dobiti najmanj 270 elektorjev v skupaj 50 zveznih državah in glavnem mestu Washington oziroma Okrožju Kolumbija (Washington D. C.). 

Število elektorjev posamezne zvezne države je določeno glede na število prebivalcev. Vsakih deset let število elektorjev prilagodijo številu prebivalcev posameznih držav, skupno število elektorjev pa se ne spreminja. 

Največ elektorjev, 54, ima najgosteje poseljena Kalifornija, sledijo Teksas s 40 elektorji, Florida jih ima 30 in New York 28. Zgolj tri elektorje, kar je tudi najmanj, ima šest najredkeje poseljenih držav, in sicer Wyoming, Severna Dakota, Južna Dakota, Vermont, Delaware in Aljaska. Tudi Washington oziroma Zvezno okrožje Kolumbija, ki sicer ni zvezna država in nima volilnega predstavnika v kongresu, prispeva tri elektorske glasove. 

Tako recimo en elektorski glas v najmanj poseljenem Wyomingu predstavlja glas 193 tisoč ljudi, elektorski glas v najgosteje poseljeni Kaliforniji pa predstavlja glas 722 tisoč ljudi.

Zmagovalec pobere vse

Tisti kandidat, ki dobi več glasov v posamezni državi, dobi vse elektorje tiste zvezne države. Glasovi, ki jih osvoji protikandidat, gredo v nič, tudi če na primer volitve v zvezni državi izgubi le za en glas.

To ne velja le za zvezni državi Main in Nebrasko, kjer imajo nekoliko drugačen volilni sistem. Tukaj po dva elektorja iz vsake države dobi kandidat, ki mu volivci namenijo več glasov. Preostale elektorje - v Nebraski tri in v Mainu dva - pa kandidat dobi glede na število glasov po posameznih kongresnih okrožjih.

Večinski volilni sistem, po katerem v ZDA volijo elektorje, lahko privede do scenarija, ko predsednik postane kandidat, ki ga je volilo manj volivcev. To se je nazadnje zgodilo na volitvah leta 2016, ko je Hillary Clinton prejela 2,8 milijona več glasov kot njen izzivalec Donald Trump, ki je kljub temu postal predsednik ZDA. Prejel je namreč več glasov elektorjev, in sicer 304, medtem ko jih je Clintonova 227.   | Foto: Guliverimage Večinski volilni sistem, po katerem v ZDA volijo elektorje, lahko privede do scenarija, ko predsednik postane kandidat, ki ga je volilo manj volivcev. To se je nazadnje zgodilo na volitvah leta 2016, ko je Hillary Clinton prejela 2,8 milijona več glasov kot njen izzivalec Donald Trump, ki je kljub temu postal predsednik ZDA. Prejel je namreč več glasov elektorjev, in sicer 304, medtem ko jih je Clintonova 227. Foto: Guliverimage

Elektorji sledijo volji ljudstva. Razen takrat, ko ne. 

Elektorji se v različnih časih, običajno sredi decembra, zberejo v prestolnicah svojih držav in uradno izvolijo novega predsednika ZDA. 

Elektorji praviloma glas namenijo kandidatu, ki je zmagal v njihovi zvezni državi. V zgodovini pa poznamo tudi primere, ko elektorji niso upoštevali volje ljudstva. To so t. i. nezvesti elektorji. Leta 2016 je na ta način glasovalo sedem elektorjev, ki so poskušali glasovati proti Trumpu, a s tem niso vplivali na volilni izid. V večini zveznih držav elektorje h glasovanju za kandidata, ki ga izvoli ljudstvo, zavezuje zakon, ponekod so predvidene tudi kazni za "napačno glasovanje". V 17 državah pa takšnih zakonov ni in se lahko elektorji odločijo po svoje. 

Odločitve elektorji pošljejo v Kongres. Ta glasove običajno prešteje 6. januarja, novi predsednik pa zapriseže na inavguraciji 20. januarja. 

Kdo bo v Beli hiši nasledil Joeja Bidna, Kamala Harris ali Donald Trump? | Foto: Guliverimage Kdo bo v Beli hiši nasledil Joeja Bidna, Kamala Harris ali Donald Trump? Foto: Guliverimage

Kandidata se bosta pomerila na sedmih ključnih bojiščih 

Nekatere države tradicionalno veljajo za bolj republikanske, druge so tradicionalno bolj demokratske. Med prve se uvrščajo Teksas, Oklahoma, Kansas, Alabama, Misisipi, Tennessee, Zahodna Virginija, Wyoming, Idaho in Utah. Na drugi strani pa za demokratske veljajo Kalifornija, New York, Illinois, New Jersey, Massachusetts, Maryland, Connecticut, Washington, Oregon in Havaji. Glede na javnomnenjske ankete se za te države že ve, kdo bo zmagal. 

Pozornost predsedniške kampanje pa se usmeri na države, kjer ankete predvidevajo tesen izid in zmago lahko odnese eden ali drugi kandidat. To so t. i. nihajoče države ("swing states"). Nihajočim zveznim državam Američani pravijo tudi "battleground states" (sl. države, kjer se odvijajo glavne volilne bitke).

Te zvezne države ključno vplivajo na izid predsedniških volitev. Na letošnjih volitvah bo o zmagovalcu odločalo sedem držav, kjer živi okoli 18 odstotkov Američanov, velik faktor pa je zato tudi volilna udeležba. To so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina, kjer izid glede na ankete ni vnaprej znan. 

Dan številnih odločitev

Predsedniške volitve potekajo vsaka štiri leta, in sicer v torek, ki sledi prvemu ponedeljku v mesecu novembru. Volilno pravico ima vsak državljan ZDA, starejši od 18 let, a se mora za sodelovanje na volitvah prej registrirati. Ker so ponekod ti postopki precej zapleteni, to pomembno vpliva na volilno udeležbo. 

Američani pa 5. novembra ne bodo volili le predsednika ZDA (štiriletni mandat), pač pa tudi člane predstavniškega doma ameriškega kongresa in tretjino senata (zgornjega doma kongresa). Volili bodo tudi guvernerje zveznih držav, državne kongresnike, župane, mestne svetnike in druge državne ter lokalne uradnike. Odločali bodo tudi o 147 referendumih na ravni zveznih držav in več tisoč referendumih na lokalnih ravneh.

Člani predstavniškega doma imajo dveletni mandat, kar pomeni, da bodo volivci 5. novembra volili vseh 435 članov. Senatorji imajo sicer šestletni mandat, a se jih vsake dve leti zamenja tretjina. Letos je na preizkušnji 34 senatorjev.

Donald Trump
Novice Donald Trump, razvpiti predsednik, ki si želi nazaj v Belo hišo
Kamala Harris
Novice Kamala Harris, prva podpredsednica, ki želi še stopničko višje