Petek, 28. 2. 2025, 14.12
5 ur, 34 minut
V razpravi ob stotih dneh Evropske komisije različni pogledi na izzive EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Na razpravi o aktualnih geopolitičnih izzivih EU in delu nove Komisije v prvih stotih dneh so sodelovali tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Branko Grims (skrajno desno) meni, da Evropska komisija doslej ni naredila še nič, saj ni dorasla novim razmeram v svetu, prihod Trumpa v Belo hišo pa je označil za najbolj pozitiven civilizacijski premik v tretjem tisočletju.
Ob stotih dneh nove Evropske komisije je v Ljubljani danes potekala razprava o aktualnih geopolitičnih izzivih EU in dosedanjem delu Komisije. V središču je bila zlasti umestitev Evrope v novo geopolitično realnost, ki jo s svojo politiko bistveno kroji predsednik ZDA Donald Trump. Stališča o tem, kaj bi morala storiti EU, so bila različna.
Na dogodku 100 dni nove Evropske komisije: Evropa in svet na geopolitičnem razpotju so sodelovali slovenski evropski poslanci Milan Zver, Branko Grims (oba EPP/SDS) in Matjaž Nemec (S&D/SD) ter profesorja mednarodnih odnosov Sabina Lange in Boštjan Udovič.
Po besedah Grimsa Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen doslej ni naredila še nič, saj ni dorasla novim razmeram v svetu. Prihod Trumpa v Belo hišo je označil za najbolj pozitiven civilizacijski premik v tretjem tisočletju, Komisiji pa je očital, da ameriškemu predsedniku pri ukrepih ne sledi.
Kot je predlagal, bi morala EU spoštovati svoj lastni pravni red, sprostiti svobodo govora, odstopiti od zelenega dogovora, sprostiti evropski razvojni potencial, zapreti meje, zaščititi otroke ter denar vlagati v varnost in demografsko politiko.
Tudi Zver pohvalil Trumpovo posredovanje
"Evropa se močno bori za svojo vlogo v svetu," je dejal njegov strankarski kolega Zver in dodal, da je fokus Evrope zdaj na konkurenčnosti. Z Grimsom se je strinjal, da bi moralo v EU priti do deregulacije, ki da zavira razvoj.
Ne glede na to je ocenil, da se bodo stvari uredile, mir v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu pa da je po zaslugi Trumpa "pred vrati".
Nemec: Musk pomeni poskus oslabitve Evrope
Nemec je glede vojne v Ukrajini izpostavil, da mora EU redefinirati svoj odnos do Rusije, rekoč da bo le tako lahko postala akter v pogajanjih. Poudaril je potrebo po močni in enotni Evropi, ki da lahko edina konkurira večjim silam.
Podporo milijarderja Elona Muska skrajno desnim političnim možnostim v Evropi je označil za poskus oslabitve stare celine. Kot težavo na mednarodnem parketu je izpostavil tudi nespoštovanje vrednot in pravil, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. To naj bi bilo videti predvsem pri ravnanju Trumpa, za katerim da stojijo tehnokrati.
Evropa bo končno začela razmišljati o sebi
Po besedah Udoviča je glede menjave oblasti v ZDA za Evropo dobro to, da je zaradi Trumpovih potez začela razmišljati o sebi, zlasti lastni varnosti. "ZDA zanima jugozahodna Azija, ne Evropa," je dejal.
Po mnenju Lange je priložnost za Evropo menjava oblasti v Nemčiji, kjer se kanclerski stolček obeta vodji konservativne unije CDU/CSU Friedrichu Merzu. Merz je namreč, kot je dejala, "zelo translatlantsko naravnan" in je tako kot francoski predsednik Emmanuel Macron prepoznal potrebo po krepitvi evropske obrambe.
Udovič je k temu dodal oceno, da se Merz ne bo imel toliko časa ukvarjati z Evropo zaradi gospodarskih težav Nemčije.
Po mnenju Lange prihodnji geostrateški korak Evrope ne bi smel biti v smeri popolne ločitve od ZDA, ampak v smeri diverzifikacije trgovinskih odnosov, na kateri sicer že dela – denimo s poskusi krepitve sodelovanja z Indijo, kjer se ravno danes mudi delegacija Evropske komisije.
