Ursula von der Leyen: Evropa bo sodelovala v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini

"Zagotovo," je von der Leyen na varnostni konferenci odgovorila na vprašanje moderatorke, ali bo Evropa za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini, ki jo je pred tremi leti sprožila Rusija.

Ukrajina namreč po besedah predsednice Komisije potrebuje trajen in pravičen mir. To pa bo mogoče doseči samo, če bo Evropska unija še naprej stala ob strani Kijevu, je povedala.

Vprašanje o sodelovanju Evrope v pogajanjih se postavlja predvsem v luči sredinega dogovora predsednikov ZDA in Rusije o začetku pogovorov o miru v Ukrajini. K temu, da mora v pogovorih sodelovati tudi Evropa, je pred von der Leyen pozvalo že več visokih predstavnikov evropskih držav in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Evropa mora narediti več za lastno obrambo 

Von der Leyen se je v svojem nagovoru na MSC strinjala s pozivi Washingtona, da mora Evropa narediti več za lastno obrambo. "Da bi to dosegli, potrebujemo skok v evropski porabi za obrambo," je poudarila in požela aplavz zbranih na konferenci.

Zato bo predlagala sprožitev odstopne klavzule za naložbe na tem področju. To bo članicam EU omogočilo bistveno zvišanje obrambnih izdatkov, saj bodo lahko odstopale od evropskih javnofinančnih pravil.

"Seveda bomo morali to storiti ob določenem nadzoru in pogojih," je zagotovila von der Leyen.

Scholz: Ne bomo podpirali narejenega miru 

Nemški politični voditelji so se medtem z zaskrbljenostjo odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo njegova administracija vodila mirovna pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom prek glave evropskih voditeljev.

"Mir mora trajati dolgoročno. Zavarovati mora suverenost Ukrajine, zato nikoli ne bomo podpirali narejenega miru. Prav tako ne bomo sprejeli nobene rešitve, ki bi vodila v ločitev evropske in ameriške varnosti. Od tega bi imela korist samo ena oseba: predsednik Putin," je v četrtek dejal nemški kancler Olaf Scholz. Tudi on je pozval k večjim izdatkom za oboroževanje. 

"Danes se moramo soočiti z realnostjo, kaj dejanja in napovedi vlade ZDA pomenijo za Ukrajino, Evropo in svet. Če ne bomo ukrepali, bomo ogrozili varnost naše države in naše celine," je dodal Scholz.

Tudi drugi nemški voditelji so izrazili šok. "Sporno je, da Ukrajina ni bila obveščena o tem in tudi Evropa ne," je za Politico povedala nemška liberalna poslanka Marie-Agnes Strack-Zimmermann. Nekateri nemški poslanci so dejali, da verjamejo, da je še vedno mogoče najti skupni jezik z Washingtonom. "Zdaj moramo počakati in videti, kaj se bo zgodilo na Münchenski varnostni konferenci," je dejal  poslanec Scholzeve levosredinske SPD Falko Drossmann. 

Vsi nemški politiki pa niso bili razočarani nad Trumpovim načrtom. Politiki skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki po anketah trenutno zaseda drugo mesto in je že dolgo naklonjena Kremlju, so bili nad novico navdušeni. "Seveda smo veseli, da potekajo mirovna pogajanja," je dejal Gerold Otten.

"Če je zdaj na vrsti Ukrajina, bomo mi kmalu naslednji"

Tudi nemški konservativci, ki vodijo v anketah, so pozvali k večjim vojaškim izdatkom, Scholza pa kritizirali, ker v svojem mandatu ni naredil več. "Če je zdaj na vrsti Ukrajina, bomo mi kmalu naslednji," je za Politico povedal visoki poslanec iz Krščansko-demokratske unije (CDU) Roderich Kiesewetter. 

Vance: Evropa mora okrepiti lastno obrambo

Evropa mora okrepiti lastno obrambo, da bi se Washington lahko osredotočil na grožnje drugod po svetu, je na današnji varnostni konferenci v Münchnu povedal podpredsednik ZDA JD Vance. Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje, in pri tem opozoril, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom.

"Menimo, da je pomembno [...], da Evropejci okrepijo svoja prizadevanja, medtem ko se Amerika osredotoča na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti," je povedal Vance. Pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh na konferenci obravnavali tudi pomen višjih obrambnih izdatkov. Evropske države morajo imeti večjo vlogo pri kreiranju prihodnosti celine, je še dejal.

"Grožnja, ki me najbolj skrbi v zvezi z Evropo, ni Rusija" 

Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje. "Grožnja, ki me najbolj skrbi v zvezi z Evropo, ni Rusija. Ni Kitajska. Ni noben drug zunanji akter. Kar me skrbi, je grožnja od znotraj. Evropa se umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot," je opozoril in ocenil, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V mestu je nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vsemi vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih ponujate," je dejal JD Vance.

"Globoko sem prepričan, da ni varnosti, če se bojiš glasov in mnenj lastnih ljudi. [...] O demokratičnih vrednotah ne smemo le govoriti, moramo jih tudi živeti," je dodal.

Prav tako je spomnil, da ima Washington novega šefa. "V mestu je nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vsemi vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih ponujate," je dodal.

Dotaknil se je tudi migracij, pri čemer meni, da je priseljevanje v več držav doseglo rekordno raven. Ob tem je evropske države pozval, naj spremenijo smer glede priseljevanja.

Vance je tudi izrekel sožalje vsem prizadetim in njihovim družinam, potem ko je v četrtek prosilec za azil iz Afganistana z avtomobilom zapeljal v množico v Münchnu in ranil najmanj 36 ljudi.

Ob koncu govora je še dejal, da če lahko ameriška demokracija preživi deset let kritik aktivistke Grete Thunberg, lahko tudi Evropa preživi nekaj mesecev Elona Muska, ki sicer vodi urad za vladno učinkovitost (Doge).

Zelenski za pogovore s Putinom, ko bo pripravljen načrt za končanje vojne

Pripravljen sem se sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ko se bodo Kijev in njegovi zavezniki dogovorili o načrtu, kako končati vojno, je danes na varnostni konferenci v Münchnu ponovil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je ponovil tudi, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

"Z Rusi se bom srečal - z enim samim Rusom, s Putinom - šele potem, ko bomo imeli skupni načrt s Trumpom, Evropo. In sedeli bomo s Putinom in ustavili vojno. Samo v tem primeru sem se pripravljen sestati," je Zelenski dejal na panelu na varnostni konferenci. Ob tem je ponovil, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

"Z Rusi se bom srečal - z enim samim Rusom, s Putinom - šele potem, ko bomo imeli skupni načrt s Trumpom, Evropo. In sedeli bomo s Putinom in ustavili vojno. Samo v tem primeru sem se pripravljen sestati," je Zelenski dejal na panelu na varnostni konferenci. Foto: Reuters Meni, da ZDA ne vidijo Ukrajine kot potencialne članice v zvezi Nato, poroča tiskovna agencija Reuters. "O tem so samo govorile. Toda v resnici nas niso želeli v Natu," je nadaljeval in ocenil, da bo morala Ukrajina podvojiti število vojakov, če ne bo postala članica Nata. "Če ne bomo imeli Nata, pravega Nata, bomo Nato ustvarili v Ukrajini," je dodal.

Prav tako je dejal, da mu je ameriški predsednik Donald Trump med njunim nedavnim pogovorom dal njegovo osebno telefonsko številko in rekel, da ga lahko pokliče kadarkoli.

Fajon v Münchnu velesile pozvala, naj služijo svetu in ljudem

Velesile bi morale služiti svetu in ljudem in ne vsiljevati nadvlade, pa je danes na varnostni konferenci v Münchnu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Prepričana je, da bi Evropa morala stati skupaj pri soočanju z varnostnimi izzivi. Ob tem je dodala, da varnost ni zgolj vprašanje vojaških izdatkov, temveč tudi močne socialne države.

"Turbulentni časi terjajo spoštljiv dialog in sveže ideje. Slovenija ostaja zanesljiva partnerica, ko gre za spoštovanja vladavine prava, političnega dialoga in multilateralizma. Za nas ni boljše alternative," je v Münchnu povedala Fajon. Prepričana je, da je Slovenija iskren posrednik med velesilami v času, ko se varnostne razmere po svetu zaostrujejo.

Na panelu o moči majhnih držav je ministrica velesilam sporočila, naj služijo svetu in ljudem in ne vsiljujejo nadvlade. "Le v močnem in delujočem multilateralnem sistemu, katerega jedro sta ZN in Ustanovna listina ZN, se lahko majhne države zanašajo na moč pravil, namesto da bi se soočale z nasprotnim - vladavino moči, ki v teh dneh žal vse bolj prihaja v ospredje," je dodala.

Prav tako meni, da bi morale majhne države oblikovati zavezništva, s katerimi bi se zavzemale za spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava ter v ospredje svojih interesov in delovanja postavile ljudi, je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.

"Posebej, ko razmišljamo drugače, je dialog še toliko pomembnejši. Posebej z ZDA, ki je strateška partnerica. Slovenija v svetu ostaja odprta za sodelovanje z vsemi," je povedala Tanja Fajon. Foto: STA Varnostna konferenca sicer poteka v vzdušju vprašanja končanja vojne v Ukrajini in pozivov, da EU prevzame večjo pobudo pri zagotavljanju varnosti na kontinentu. Fajon je pri tem poudarila, da mora Evropa stati skupaj pri varnostnih izzivih, a da se je treba pogovarjati z vsemi subjekti v mednarodni skupnosti.

Dotaknila se je tudi vprašanja večjih obrambnih izdatkov, za katerega meni, da ga bomo morali v Sloveniji resno obravnavati. "Svet se naglo spreminja in treba se je prilagajati. A varnost ni zgolj vprašanje vojaških izdatkov, je tudi vprašanje močne socialne države," je še dejala v kontekstu današnjih razprav.

Ob robu konference se je Fajon na dvostranskih srečanjih pogovarjala tudi z nekaterimi ministri in drugimi udeleženci večinoma o konfliktih v svetu in nepredstavljivih humanitarnih krizah ter možnostih za rešitve, ki pa ne bodo nikoli sprejete zlahka, je sporočilo zunanje ministrstvo.

Novice Predstavniki ZDA in Rusije v Münchnu o Ukrajini brez Ukrajine

Novice Putin pripravljen na pogajanja o Ukrajini, a ne z Zelenskim

Novice Ura resnice za Evropo

Novice Govorila Trump in Putin: Strinjala sta se, da je "napočil čas za sodelovanje" #video