Sreda, 20. 11. 2024, 12.04
2 dneva, 10 ur
Vlada s pomembno odločitvijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,82
Slovenija bo podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za nadaljnjih šest mesecev. Na fotografiji: mejni prehod Dragonja.
Vlada bo na četrtkovi seji predvidoma podaljšala ukrep nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev. Ukrep je pričakovan, saj je Italija že pred dnevi podaljšala nadzor na meji s Slovenijo do junija prihodnje leto. Države bodo ukrepe nadzora izvajale tako, da bodo čim manj vplivali na čezmejni promet in prevoz blaga.
Italija je znova uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo 21. oktobra lani zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu (7. oktobra se je namreč znova razplamtel konflikt na Bližnjem vzhodu). Januarja letos ga je podaljšala še za šest mesecev, do 18. junija, nato pa je sledilo novo podaljšanje do 18. decembra.
Verižni ukrepi
Zaradi teh italijanskih ukrepov je tudi Slovenija lansko jesen uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Nadzor je Slovenija decembra podaljšala do 22. junija, nato pa še za šest mesecev, do 21. decembra. Zdaj znova sledi šestmesečno podaljšanje.
Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi, ki je odločitev o podaljšanju v ponedeljek že sporočil slovenskemu notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju in hrvaškemu kolegu Davorju Božinoviću, zagotavlja, da bo italijanska stran ukrepe nadzora izvajala tako, da bodo čim manj vplivali na čezmejni promet in prevoz blaga.
Tudi na slovenski strani zagotavljajo, da bo nadzor na meji vzdržen, torej podoben kot do zdaj.
Ocena teroristične ogroženosti
Ocena teroristične ogroženosti je srednja. Skrbijo zlasti razmere v Gazi, ki radikalizirajo tudi posameznike, ki se nahajajo na območju Evrope. Glede na to, da se bližajo božično-novoletni sejmi, države po Evropi že izvajajo previdnostne ukrepe.
Nadzor na notranjih mejah EU izvajajo številne evropske države: Avstrija, Nemčija, Danska, Francija, Italija, Norveška, Švedska in Slovenija. Nizozemska bo 9. decembra uvedla nadzor na meji z Belgijo in Nemčijo.
V Sloveniji letos manj nezakonitih prehodov meje kot lani
V Sloveniji je sicer na področju nezakonitih prehodov državne meje stanje letos boljše kot lani. Od 1. januarja do 17. novembra letos je bilo v Sloveniji 43.058 nezakonitih prehodov, kar je za 18,9 odstotka manj kot lani v istem obdobju. Večina ljudi še vedno nezakonito vstopa v Slovenijo z območja Hrvaške: od 1. januarja do 18. novembra letos je bilo tako 41.863 nezakonitih vstopov v Slovenijo z območja Hrvaške.
Velika večina migrantov še vedno nezakonito vstopa v Slovenijo na slovensko-hrvaški meji. Na fotografiji: migranti na območju Hrvaške.
Največ nezakonitih prehodov slovenske meje je na območju Policijske uprave Novo mesto, in sicer na območju Brežic. Migranti v Slovenijo nezakonito vstopajo s pomočjo tihotapcev. Slovenska policija je letos od 1. januarja do 18. novembra prijela 486 tihotapcev, od tega jih je le devet slovenskih državljanov. Tihotapci prihajajo večinoma iz vzhodnoevropskih in balkanskih držav: Moldavija, Romunija, Ukrajina, Srbija …
Spet se krepi severnobalkanska pot skozi Madžarsko
Zanimivo je, da se spet krepi pot nezakonitih prehodov iz Srbije v smeri proti Madžarski, od tod pa v Avstrijo in naprej v Nemčijo. Domneva se, da je razlog za povečanje manjši srbski nadzor meje z Madžarsko. Nekaj časa je bila ta pot v senci poti, ki teče iz Srbije skozi Republiko Srbsko (od tod naprej pa na Hrvaško in v Slovenijo).
Največ nezakonitih vstopov v Slovenijo opravijo Sirci
Med migranti, ki nezakonito prehajajo slovensko državno mejo, prevladujejo Sirci (letos več kot 14 tisoč), kar je verjetno povezano z ukrepi Turčije, ki zapira begunska taborišča na svojem ozemlju. Sirci potem odhajajo v zahodno Evropo, na poti tja pa prečkajo Slovenijo.
Na drugem mestu je Afganistan (več kot šest tisoč), a se številke v primerjavi s preteklimi obdobji manjšajo (lani na primer več kot 15 tisoč v enakem obdobju). Na tretjem mestu je Turčija, od koder prihajajo tri skupine migrantov. Prva skupina so ekonomski migranti, katerih cilj je Nemčija, ki ima močno turško diasporo, druga skupina so Kurdi, tretja pa politični begunci.
Veliko naraščanje števila egipčanskih migrantov
Sledijo Maroko, Bangladeš, Pakistan, Indija, Egipt, Nepal in Rusija. Velik skok je pri Egiptu, saj je lani v enakem obdobju v Slovenijo nezakonito vstopilo manj kot sto državljanov Egipta, letos pa več kot 1.400. Razlog za povečano migracijo iz Egipta je ekonomski.
Med migranti, ki nezakonito prehajajo slovensko državno mejo, prevladujejo Sirci (letos več kot 14 tisoč), kar je verjetno povezano z ukrepi Turčije, ki zapira begunska taborišča na svojem ozemlju. Sirci potem odhajajo v zahodno Evropo, na poti tja pa prečkajo Slovenijo. Fotografija je simbolična.
Slovenija se trenutno pogovarja o sklenitvi sporazuma z Alžirijo in Marokom o vračanju njihovih državljanov. Za zdaj so slovenski pogajalci bližje sporazumu z Alžirijo kot Marokom.
Strah pred velikim konfliktom z Iranom
Za zdaj ni vala beguncev in migrantov iz Gaze, saj ni odprtega koridorja z Egiptom, zaradi česar prebivalci Gaze ostajajo na območju palestinske enklave. So pa spopadi med Izraelom in Hezbolahom spodbudili izseljevanje iz Libanona.
Številni v zahodni Evropi so zaskrbljeni zaradi morebitnega izbruha večjega konflikta z Iranom. Ta država šteje skoraj 90 milijonov prebivalcev, več kot 60 odstotkov prebivalstva pa je mlajšega od 30 let.
Ker imajo Iranci močne diaspore v zahodni Evropi, bi lahko v primeru vojne prišlo do migrantskega vala v smeri teh držav, pot pa bi Irance verjetno vodila tudi skozi Slovenijo.
Slovenija še vedno tranzitna država
Naša država je še vedno v prvi vrsti tranzitna država, ne pa končni cilj. Do konca oktobra letos je namero podaje prošnje za mednarodno zaščito napovedalo 39.837 migrantov, kar je prav tako manj kot v enakem obdobju lani (48.994). Daleč največ je bilo državljanov Sirije, a jih večina nato hitro zapusti Slovenijo. V povprečju prosilci za azil Slovenijo letos zapustijo v 34 dneh (lani v 30 dneh).
V Sloveniji je trenutno 9.600 beguncev iz Ukrajine (od tega jih je 119 v centru v Postojni in 91 na Debelem rtiču), a bi se čez zimo lahko njihovo število povečalo.
