Trump prepričan v trgovinski dogovor z EU

18.43 Trump "100-odstotno" prepričan o trgovinskem dogovoru z EU

Srečanje z italijansko premierko Giorgio Meloni je ameriškega predsednika Donalda Trumpa očitno spravilo v dobro voljo. Foto: Reuters Predsednik Donald Trump je gotov, da bodo ZDA dosegle trgovinski dogovor z Evropsko unijo, še pred iztekom 90-dnevno zamrznitvijo napovedanega drastičnega dviga carin. "Ne bo nobenih težav pri doseganju dogovora z EU o carinah. Ne bo nobenih problemov z nikomer," je dejal Trump in izrazil prepričanje, da bo dosegel tudi zelo dober trgovinski dogovor s Kitajsko, s katero je trenutno v ostri carinski vojni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

"Rad imam Giorgio Meloni, ki je ena resničnih voditeljic sveta. Izjemna premierka in v Italiji opravlja izjemno delo," je dejal Trump o sogovornici, ki je zatrdila, da ZDA ostajajo zanesljiv partner EU ne glede na carinske ukrepe.

Dodala je, da bo Trumpa povabila na obisk Italije, ko upa, da ji bo uspelo organizirati srečanje ameriškega predsednika z evropskimi voditelji.

Trump in Meloni sta podala kratke izjave pred delovnim kosilom in pogovori v Beli hiši, ni pa izključeno, da se ne bosta še enkrat pojavila v javnosti, čeprav novinarska konferenca ni izključena.

Pogovori med njima naj ne bi zadevali le carin, pač pa tudi druge teme, Meloni pa je že napovedala, da bo Italija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda porabe za obrambo, kot od članic zveze Nato zahteva Trump. Tega je Italijanka označila za fantastičnega voditelja, poroča tiskovna agencija AFP.

Trump: Nisem rekel, da so Evropejci zastonjkarji, samo strinjal sem se s tem

"Italija je in bo ostala najboljša zaveznica ZDA v EU, če jo bo še naprej vodila Meloni," je po navedbah Anse dejal Trump pozneje po kosilu in pogovorih v Ovalni pisarni. "Je fantastična oseba. V tej državi imamo veliko Italijanov in Trump jim je všeč," je dejal Trump.

Meloni se mu je zahvalila in dejala, da je sprejel njeno povabilo za obisk Italije in srečanje z evropskimi voditelji v bližnji prihodnosti. "Moj cilj je, da naredimo Zahod spet velik in to lahko storimo skupaj. Ne govorim le zemljepisno, ampak civilizacijsko," je dejala premierka.

Trump je dejal, da Evropejcev ni nikoli opredelil kot "zastonjkarje". To sta storila obrambni minister Pete Hegseth in podpredsednik ZDA JD Vance, Trump pa se je z njima strinjal, poroča Ansa.

Meloni je še napovedala, da bodo italijanska podjetja v ZDA vložile deset milijard evrov, država pa bo povečala uvoz energije iz ZDA. Napovedala je še sodelovanje z ZDA pri vesoljskih raziskavah in pri potovanju na Mars, ni pa govorila o satelitskem omrežju Elona Muska Starlink.

Meloni je prva evropska voditeljica na obisku pri Trumpu, odkar je v začetku meseca napovedal vzajemne carine proti vsem državam sveta. Kasneje se je odločil, da bo za 90 dni šlo za 10-odstotne carine, v tem času pa se bodo ZDA pogajale z državami o tem.

Izjema je Kitajska, za katero so ZDA uvedle 145-odstotne carine, Kitajska pa za blago iz ZDA 125-odstotne. Peking drži Washington za vrat z blokado izvoza redkih zemljin, ki jih potrebujejo ameriška visokotehnološka podjetja in nad katerimi ima Kitajska skoraj popoln monopol.

Novice Nevarna hoja Trumpove fantastične ženske

10.49 Trumpova vlada grozi Harvardu s prepovedjo vpisa tujih študentov

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sredo zagrozila ugledni ameriški univerzi Harvard, da ji bodo prepovedali vpis tujih študentov, če ne bo sprejela zahtev po številnih spremembah, med drugim pri nadzoru vpisa in zaposlovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z ministrstva za domovinsko varnost so v sredo sporočili, da bo univerza "izgubila privilegij vpisa tujih študentov", če ne bo mogla dokazati, da v celoti izpolnjuje zahteve vlade. Po podatkih na spletni strani Harvarda je v letošnjem študijskem letu na univerzi delež študentov iz tujine 27,2 odstotka.

Vlada je prejšnji teden na Harvard naslovila zahteve za spremembo politike proti aktivizmu na kampusih, reformo upravljanja ter spremembo politike zaposlovanja profesorjev in vpisa študentov. Med drugim zahteva odpravo upoštevanja rase ali etnične pripadnosti pri vpisu študentov in prepoved vpisa tujih študentov, ki so "sovražni ameriškim vrednotam in ustanovam". Zahteva tudi zatiranje propalestinskih protestov. Med zahtevami so še revizija študijskega telesa in fakultete glede stališč do raznolikosti, ukinitev vseh programov vključevanja ter prepoved nošenja obraznih mask.

Potem ko Harvard kot prva ameriška visokošolska ustanova v zameno za ohranitev zvezne pomoči ni hotel spremeniti načina delovanja, ji je vlada v ponedeljek zamrznila 2,2 milijarde dolarjev (1,93 milijarde evrov) že odobrenih proračunskih sredstev. Namenjena so bila večinoma za znanstvene raziskave.

Trump je nato v torek ocenil, da bi moral Harvard, kjer je diplomiralo 162 Nobelovih nagrajencev, izgubiti status ustanove, ki je oproščena plačevanja davkov.

Harvard ima sicer v svojem skladu donacij okoli 53 milijard dolarjev (46,6 milijarde evrov) sredstev, a jih mora porabiti v skladu z namenom donatorjev. Proračun za delovanje Harvarda je lani znašal 6,4 milijarde dolarjev (5,6 milijarde evrov), od česar je 16 odstotkov zagotovila zvezna vlada.

Trumpu je do zdaj v spremembe uspelo prisiliti newyorško univerzo Columbia, ki se je uklonila, da je ohranila 400 milijonov dolarjev (351 milijonov evrov) proračunskih sredstev.

10.46 Ruski rubelj najhitreje rastoča svetovna valuta

Najhitreje rastoča svetovna valuta je trenutno ruski rubelj, kar je med drugim posledica padanja vrednosti ameriškega dolarja, visoke osrednje obrestne mere v Rusiji in zunanjetrgovinskega presežka te države. To sicer za Moskvo ni najboljša novica, saj močna domača valuta zmanjšuje izvozno konkurenčnost države in sredstva za proračunske izdatke.

Za en ameriški dolar je bilo treba v sredo odšteti 82,3 rublja. S tem se je vrednost ruske valute v primerjavi z ameriško od začetka leta povečala za 38 odstotkov, poročajo tuji mediji, med njimi Bloomberg in The Daily Telegraph.

Foto: Shutterstock Švedska krona se je v tem obdobju okrepila za 13 odstotkov, švicarski frank pa za 11 odstotkov. Vrednost zlata se je od začetka leta povečala za 23 odstotkov, srebra pa za 12 odstotkov.

Analitiki med razlogi za močan rubelj izpostavljajo padanje vrednosti dolarja zaradi nepredvidljive gospodarske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je omajala zaupanje vlagateljev v ameriško gospodarstvo.

Ruska centralna banka je poleg tega osrednjo obrestno mero oktobra lani zvišala na 21 odstotkov, kar je privabilo tuje vlagatelje, ki iščejo hitre donose.

Kljub strogim mednarodnim sankcijam zaradi napada na Ukrajino ima Rusija tudi zunanjetrgovinski presežek. V prvih dveh mesecih letos je dosegel skupno 18,5 milijarde dolarjev, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je posledica petodstotnega zmanjšanja uvoza in 25-odstotnega povečanja prodaje tujih valut pri ruskih izvoznikih, ki so pospešili menjavo svojih dobičkov v rusko valuto.

Krepitev rublja sicer za Moskvo ni najboljša novica. Močna domača valuta namreč zmanjšuje izvozno konkurenčnost države in sredstva za proračunske izdatke. Ruski prihodki od prodaje nafte, ki so velikega gospodarskega pomena, prevladujejo v dolarjih, izdatki pa so izraženi v rubljih. To pomeni, da močan rubelj zmanjšuje količino sredstev za kritje proračunskih izdatkov.

Ruski bruto domači proizvod se je lani okrepil za 4,1 odstotka, kar je toliko kot leto prej. Letna stopnja inflacije je v Rusiji marca dosegla 10,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot februarja.

9.28 ZDA in Japonska v nadaljevanje pogajanj o carinah

Predstavnikom japonskih oblasti na sredinih pogajanjih v Washingtonu ni uspelo doseči omilitve carin na uvoz v ZDA, sta se pa strani dogovorili o nadaljevanju pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je pogajanja označil kot velik napredek, ZDA pa si po navedbah japonske strani želijo dogovor skleniti do izteka zamrznitve carin.

Kot je po pogovorih dejal odposlanec japonske vlade za carinsko področje Rjosei Akazava, je Trumpu, ameriškemu finančnemu ministru Scottu Bessentu in trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greeru izrazil obžalovanje zaradi ameriške uvedbe carin. "Odločno sem zahteval, da ZDA pregledajo te ukrepe," je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Po njegovih besedah so se dogovorili za nadaljevanje pogajanj, saj vsi želijo doseči dogovor. "Razumem, da želijo ZDA dogovor skleniti v 90 dneh. Kar zadeva nas, želimo to storiti čim prej," je dejal. Drugih podrobnosti pogovorov ni navedel.

Ameriška stran je bila s komentarji skopa. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal le, da so dosegli velik napredek.

Japonski premier Šigeru Išiba je danes pozdravil začetek pogajanj, a poudaril, da ta ne bodo lahka. "Seveda nadaljnje razprave ne bodo lahke, a predsednik Trump je izrazil željo, da bi dal pogajanjem z Japonsko največjo prednost. Zavedamo se, da je ta krog pogovorov ustvaril temelje za naslednje korake, in to cenimo," je dejal v Tokiu.

Pogovore v Washingtonu so pozdravili tudi vlagatelji, kar je povzročilo rast indeksov na azijskih borzah. Japonsko-ameriške trgovinske odnose namreč podrobno spremljajo, saj so japonska podjetja največji tuji vlagatelji v ZDA.

Za Japonsko bi morale biti 24-odstotne vzajemne carine, a so jih v Washingtonu nato zamrznili za 90 dni. So pa ostale v veljavi 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov v ZDA, ob tem pa tudi desetodstotne carine na vse preostalo blago.

Avtomobilska industrija je za Japonsko bistvenega pomena, saj je z njo povezana desetina delovnih mest v državi.

8.57 Trumpove carine ZDA doslej navrgle 21 milijard dolarjev

ZDA so od inavguracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa 20. januarja od carin, ki jih je uvedel v tem času, iztržile 21 milijard dolarjev (18.45 milijarde evrov), je v sredo po poročanju ameriške televizije CNBC sporočila Ameriška služba za carine in mejo (CBP). Trump vztrajno trdi, da njegove carine ZDA na dan zagotovijo po dve milijardi dolarjev (1,76 milijarde evrov).

ZDA so samo od 5. aprila od vzajemnih carin dobile po 500 milijonov dolarjev (440 milijonov evrov) dnevno, navaja CBP. Finančno ministrstvo ZDA pa je v ponedeljek pojasnilo, da so na ta dan pobrali za 305 milijonov dolarjev (268 milijonov evrov) carin.

Trump je tako imenovane vzajemne carine na uvoz s praktično vsega sveta naznanil v začetku meseca. Pozneje jih je za 90 dni omejil pri desetih odstotkih, razen za Kitajsko, za katero so v veljavi 145-odstotne dodatne carine.

8.35 Kalifornija s tožbo proti Trumpovim carinam

Ameriška zvezna država Kalifornija je zaradi carinskih ukrepov v sredo proti vladi ameriškega predsednika Donalda Trumpa vložila tožbo. Podobno naj bi kmalu storile še druge zvezne države, poročajo ameriški mediji. Tožbo sta naznanila demokratski guverner Kalifornije Gavin Newsom in kalifornijski pravosodni minister Rob Bonta.

Kalifornija bi bila, če bi bila samostojna, peta gospodarsko najmočnejša država na svetu, zaradi Trumpovih carin pa pričakuje več milijard dolarjev izgub, je poročala televizija NBC. Carine bodo po pričakovanjih prizadele podjetja s področja visoke tehnologije v Silicijevi dolini in druga, prizadeto bo tudi kmetijstvo.

Tožba za Trumpovo trgovinsko politiko predstavlja doslej največji izziv in utrjuje položaj Kalifornije kot vodilne uporniške zvezne države. "Trumpove nezakonite carine povzročajo kaos, višajo cene in ogrožajo delovna mesta. Postavili smo se za ameriške družine, ki si ne morejo privoščiti nadaljevanja kaosa," je dejal Newsom.

Foto: Reuters

V tožbi je zapisano, da Trump nima pooblastil za enostransko uvedbo carin, torej odločanje o njih brez kongresa. Ameriški predsednik je uvedbo carin utemeljil z določbami zakona o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih, a Kalifornija trdi, da si je izredne razmere enostavno izmislil. Podobno je zapisano tudi v tožbi podjetij, ki je bila vložena v ponedeljek.

"Kaotično uvajanje carin je nezakonito, povzroča velike borzne padce in predstavlja veliko grožnjo gospodarstvu," je sporočil pravosodni minister Bonta.

Newsom skuša obenem voditi neodvisno gospodarsko politiko Kalifornije in v boju zoper carine navezuje stike s tujimi državami.

"Namesto da bi se osredotočal na razraščanje kriminala, brezdomstvo in visoke cene, Gavin Newsom zapravlja čas s poskusom blokirana zgodovinskih prizadevanj predsednika Trumpa za končno soočenje z izrednimi razmerami zaradi trajnih zunanjetrgovinskih primanjkljajev ZDA," je na tožbo po navedbah bruseljskega portala Politico odgovoril namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desai.

8.31 Predsednik Feda Powell: Trumpove carine ogrožajo denarno politiko ZDA

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v sredinem govoru članom Gospodarskega kluba Chicaga povedal, da se ZDA s čim podobnim, kot je carinska politika predsednika Donalda Trumpa, v sodobni zgodovini še niso soočale. Fed za zdaj iz previdnosti ne bo spreminjal denarne politike, je napovedal.

Powell je ocenil, da gre pri Trumpovih trgovinskih ukrepih za korenite spremembe politike in da s tako politiko ni sodobnih izkušenj. Raven dosedanjih carin je višja od pričakovane, s tem povezana dolgotrajna negotovost pa lahko povzroči trajno gospodarsko škodo, so njegove navedbe povzeli na ameriški televiziji CNBC.

Fed je odgovoren za spodbujanje polne zaposlenosti, trajne gospodarske rasti in obvladovanje inflacije, a carine, četudi je ameriško gospodarstvo trenutno še vedno v dobri formi, vse to ogrožajo, je menil predsednik Fed. Dokler ne ugotovijo resničnih posledic sprememb, je po njegovih besedah najbolje, da vztrajajo pri sedanji denarni politiki.

Trump trdi, da bodo carine plačale države, ki izvažajo v ZDA, a se je Powell v sredo pridružil veliki večini ekonomistov, ki trdijo nasprotno. Prepričan je, da se bo zaradi carin povišala stopnja brezposelnosti. Pričakuje namreč, da se bo upočasnila gospodarska rast, najverjetneje pa bo pospešila tudi inflacija, kar pomeni, da bodo del carin plačali ameriški potrošniki.

Predsednik banke Fed v Chicagu Austan Golsbee je medtem prejšnji teden v New Yorku menil, da bodo Trumpove carine najverjetneje povzročile stagflacijo, kar pomeni visoko inflacijo in nizko stopnjo gospodarske rasti. "Carine so kot negativni šok na področju ponudbe. To je stagflacijski šok, kar pomeni, da hkrati poslabša obe strani dvojnega mandata Feda," je dejal in dodal, da priročnika za soočanje s tem ni.

Stopnja inflacije se približuje cilju centralne banke, ki je pri dveh odstotkih letno, vendar še ni tam in centralna banka zato ne kaže volje za nižanje obrestnih mer. Trump sicer od Feda glasno zahteva znižanje.

Powllove izjave v Chicagu so v sredo pospešile novo padanje newyorških borznih indeksov.

7.41 Zaradi uhajanja informacij v Pentagonu suspendirali tri visoke uradnike

Ameriško obrambno ministrstvo je v okviru pretekli mesec sprožene preiskave uhajanja zaupnih informacij v sredo suspendiralo do zdaj že tretjega visokega uradnika Pentagona. Še vedno sicer ni jasno, kdo naj bi bil prejemnik teh informacij, med katerimi so tudi načrti za prevzem Panamskega prekopa.

Že v torek so suspendirali višjega svetovalca obrambnega ministra Peta Hegsetha Dana Caldwella in namestnika vodje osebja Pentagona Darina Selnicka. V sredo pa je moral domov še vodja osebja namestnika obrambnega ministra Stephena Feinberga Colin Carroll.

Z ministrstva naj bi med drugim uhajale informacije o napotitvi druge letalonosilke ZDA v Rdeče morje, kar bi pomenilo priprave na morebitni napad na Iran. Sporna pa naj bi bila še obisk Elona Muska v Pentagonu, kjer so mu dajali informacije o Kitajski, in prekinitev zbiranja obveščevalnih podatkov za Ukrajino, poroča Politico.

Carroll je prej delal v podjetju Anduril, ki je imelo pogodbe s Pentagonom za razvijanje avtonomnih sistemov, Caldwell in Selnick pa sta skupaj s Hegsethom delala v neprofitni organizaciji za veterane.

"To je že druga večja kršitev tajnih podatkov, ki so jo v dveh mesecih vodenja ministrstva Peta Hegsetha zagrešili najvišji politični uslužbenci. Hegseth nikoli ne bi smel priti na ta položaj, kjer predstavlja grožnjo nacionalni varnosti ZDA, in bi moral odstopiti," je na mediju X objavil demokratski kongresnik iz New Yorka Daniel Goldman.

Ločeno na ministrstvu poteka tudi preiskava uporabe aplikacije Signal, na kateri je Hegseth letos v skupinskem klepetu visokih uradnikov vlade, v katerega so po napaki vključili tudi novinarja, objavil podrobnosti napada na jemenske hutijevce.

7.01 Zvezni sodnik ugotovil razloge za kazenski pregon članov Trumpove vlade

Ameriški zvezni sodnik je v sredo ugotovil verjetni razlog za kazenski pregon članov vlade Donalda Trumpa zaradi nespoštovanja sodišča v povezavi z njegovim ukazom, naj se letali z izgnanimi Venezuelci na poti v Salvador vrneta v ZDA, poročajo ameriški mediji.

Sodnik James Boasberg je neimenovane uradnike vlade obtožil, da so Venezuelce, ki so jih marca izgnali na podlagi zakona o tujih sovražnikih iz 18. stoletja, vkrcali na letali in odpeljali proti Salvadorju, še preden so lahko izpodbijali deportacije na sodišču. Ko je vladi ukazal, naj se letali vrneta, je dobil odgovor, da je že prepozno.

Sodnik je zagrozil z zaslišanji, po katerih lahko zahteva kazenski pregon pripadnikov vlade, ki so odgovorni za neupoštevanje ukaza. Te uradnike morajo šele identificirati. Če pravosodno ministrstvo ne bo ukrepalo, bo sam imenoval posebnega tožilca.

"Ustava ne dopušča namernega neupoštevanja sodnih odredb – zlasti uradniki izvršne veje oblasti, ki so prisegli, da jo bodo spoštovali," je zapisal Boasberg.

Trumpova vlada je napovedala pritožbo, podobna sodna odločitev pa se ji obeta tudi v primeru po napaki izgnanega Salvadorca Kilmarja Abrega Garcie. V njegovem primeru je zvezna sodnica od vlade zahtevala, da ga vrne v ZDA, vrhovno sodišče pa je soglasno odločilo, da mu mora vlada omogočiti vrnitev.

Trump po odločitvi vrhovnega sodišča ni javno povedal, da se to ne bo zgodilo. Primer so namesto njega v javnosti pojasnjevali člani njegove vlade, kot sta pravosodna ministrica Pam Bondi in državni sekretar Marco Rubio, ki sta ob sprejemu salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja v ponedeljek zagotovila, da Garcie v ZDA ne bodo vrnili, ker da je odločitev v rokah Salvadorja.

Predstavniki vlade obenem brez dokazov ponavljajo, da je Garcia pripadnik ulične tolpe. Bukele je dejal, da Garcie ne bo poslal v ZDA, njegova vlada pa je v sredo demokratskemu senatorju iz Marylanda Chrisu Van Hollenu zavrnila dostop do Garcie v zloglasnem salvadorskem zaporu Cecot.

Van Hollen, ki prihaja iz zvezne države, kjer je Garcia živel, je v sredo obiskal Salvador v prizadevanjih za izvršitev ukaza vrhovnega sodišča ZDA. Novinarjem je tam dejal, da Trump, Bondi in podpredsednik JD Vance lažejo, ko trdijo, da je bil Garcia pripadnik tolpe MS-13, poroča Politico.

Van Hollen se je v Salvadorju srečal s podpredsednikom Felixom Ulloo, ki mu je zavrnil dovoljenje za obisk zapora, ali pogovor z Garcio po telefonu. "Prišel sem prosit le za to, da odprejo vrata Cecota in nedolžnemu človeku omogočijo pot na prostost," je dejal senator.

6.50 Meloni v Washingtonu s Trumpom o carinah

Italijanska premierka Giorgia Meloni bo danes obiskala Washington in se sestala s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Osrednja tema njunega srečanja bodo carine ZDA na uvoz iz EU, pri čemer bo Meloni skušala Trumpa prepričati, naj ne uvede novih trgovinskih ukrepov, ki bi vplivali na gospodarstva članic EU.

"Imamo moč, sposobnost in inteligenco, da premagamo vsako oviro. Premagali smo že več težkih ovir in še več jih bo pred nami," je v torek glede obiska ZDA dejala Meloni, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Sama carinam ni naklonjena, v začetku meseca je tudi povedala, da se je treba izogniti trgovinski vojni, saj da lahko ta le oslabi Zahod.

V luči tega se bo Meloni, ki poudarja svojo osebno povezanost z ameriškim predsednikom in se je januarja udeležila njegove inavguracije, potrudila Trumpa odvrniti od njegove carinske retorike do EU. Trump je namreč EU obtožil, da je bila ustanovljena za izkoriščanje ZDA, in v začetku aprila napovedal 20-odstotne carine na uvoz iz Unije, ki jih je nato za 90 dni zamrznil.

Do izteka tega roka so sicer v ZDA v veljavi desetodstotne carine na uvoz blaga. Unija je posledično napovedala 90-dnevni odlog izvajanja protiukrepov v odziv na 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. V ZDA že od 2. aprila veljajo tudi 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov.

Italija je imela lani za 40 milijard evrov trgovinskega presežka z ZDA, tretjega največjega med članicami EU za Nemčijo in Irsko, poroča bruseljski portal Politico. Dodatne carine bi tako lahko imele velik vpliv na italijanske izvoznike.

Meloni je v zadnjih dneh opravila več pogovorov s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Le dan po obisku Washingtona bo v Rimu gostila podpredsednika ZDA JD Vancea.

6.44 Zaradi Trumpove trgovinske politike morda novo znižanje evrskih obrestnih mer

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po svoji marčni seji z navedbo, da "denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna", nakazal, da bi lahko kljub opozorilom pred naraščajočo negotovostjo sledila začasna prekinitev niza rezov v obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde.

Čeprav je Trump del dodatnih carin na uvoz blaga medtem začasno za 90 dni zamrznil in dodatne carine ne veljajo za celoten uvoz, pa je na finančnih trgih prišlo do velikih pretresov, analitiki pa so na novo začeli ocenjevati tudi gospodarske obete. Vse to naj bi po oceni analitikov zelo verjetno vodilo še v šesto zaporedno znižanje evrske obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde. Foto: Reuters A po marčni seji je svet še dodatno pretresel carinski vrtiljak Donalda Trumpa, ki je z uveljavljenimi visokimi sektorskimi carinami na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov, splošnimi dodatnimi carinami, ki jih Trump označuje za vzajemne, napovedanimi dodatnimi sektorskimi carinami ter še posebej ostro trgovinsko vojno s Kitajsko v globalno gospodarstvo vnesel izjemno veliko negotovosti.

Čeprav je Trump del dodatnih carin na uvoz blaga medtem začasno za 90 dni zamrznil in dodatne carine ne veljajo za celoten uvoz, pa je na finančnih trgih prišlo do velikih pretresov, analitiki pa so na novo začeli ocenjevati tudi gospodarske obete.

Vse to naj bi po oceni analitikov zelo verjetno vodilo še v šesto zaporedno znižanje evrske obrestne mere. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, naj bi bila po novem pri 2,25 odstotka, po nekaterih ocenah jo bi lahko svet ECB zaradi Trumpovega učinka v naslednjih mesecih znižal celo pod dva odstotka.

Varuhi evra so se po pisanju medijev tokrat seznanili tudi z novimi ocenami glede inflacije in rasti BDP v evrskem območju. Gospodarstvo naj bi letos zelo verjetno kvečjemu stagniralo, tudi za naslednje leto so obeti šibki. Inflacijo pa bi lahko na kratek rok šok zaradi Trumpove carinske politike medtem morda celo znižal, na daljši rok pa so učinki manj jasni.

Lagarde je sicer ta teden dejala, da je ECB pripravljena uporabiti vsa svoja orodja, če bi trgovinska politika ZDA ogrozila finančno stabilnost. Za evrsko območje sicer tega v Frankfurtu še ne opažajo. Dejansko je zadnje dogajanje okrepilo evro na račun dolarja in povečalo privlačnost naložb v evrske obveznice.

Novice Svet ECB osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke

Novice Alarm v Bruslju: je evro v nevarnosti?

Novice Popolna katastrofa Melanie: zdaj razkrivajo še sumljivo dogajanje v ozadju

Novice Trump napovedal nove carine in zažugal Kitajski

Novice Nevarnost za Evropo: to je storil Trump