Petek, 31. 1. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Vnuk zadnjega avstrijskega cesarja: Moje premoženje? Odgovor je preprost. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,09
11
"Morda se sliši nenavadno, ampak vendarle sem neke vrste živa zgodovina." Georg Habsburg-Lothringen je potomec vladarske dinastije, ki je več kot 700 let ustvarjala in kreirala politiko na stari celini. Vnuk zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. se je pred 55 leti rodil v izgnanstvu v Nemčiji. Po padcu komunizma se je preselil na Madžarsko, z družino pa danes živi blizu Budimpešte. To, kar preberem o državi v tujih medijih, se močno razlikuje od tega, kar sam vsakodnevno doživljam, poudarja potomec Habsburžanov, ki je že 24 let zaposlen v kabinetu madžarskega predsednika vlade.
Ste vnuk zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla I. Rojeni ste bili na Bavarskem v Nemčiji in tam ste tudi odraščali. Nam lahko na kratko pojasnite, kaj se je zgodilo s člani vaše družine, potem ko je vaš dedek leta 1919 moral zapustiti prestol in iz Avstrije oditi v izgnanstvo v Švico?
Na to vprašanje bi lahko odgovoril na 260 straneh knjige (smeh, op. a.). Ko govorimo o dinastiji Habsburg, morate vedeti, da danes po vsem svetu živi približno 500 članov naše rodbine. Potem ko je moj dedek leta 1922 umrl na Madeiri, se je družina preselila v Španijo. Nekaj časa so živeli na severu Španije, od tam pa se je moj oče (Otto Habsburg-Lothringen, op. a.) odpravil študirat v Belgijo. Ko se je začela druga svetovna vojna, je oče zapustil Evropo in odšel v ZDA.
Georg Habsburg Lothringen se je rodil 16. decembra 1964 v Starnbergu v Nemčiji. Je sin nekdanjega avstro-ogrskega prestolonaslednika Otta Habsburga-Lothringena in vnuk zadnjega avstrijskega cesarja Karla I.
Po koncu vojne se je vrnil in najprej kratek čas živel v Franciji. Potem je v Nemčiji kupil hišo, ki je postala dom za našo družino, ker je oče želel ostati blizu avstrijske meje. Možnost, da se vrnemo v Avstrijo, smo dobili šele 1967. Po tem smo sicer večino časa še vedno živeli v Nemčiji, vendar smo pogosto potovali v Avstrijo. Od leta 1989 so stvari postale precej bolj preproste, ker smo lahko potovali v vse dele nekdanje Avstro-Ogrske.
V Nemčiji so po prvi svetovni vojni nastopili precej turbulentni časi. Kako je to vplivalo na usodo vaše družine?
Po prvi svetovni vojni je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska, kasneje pa se je v Nemčiji začel vzpon nacionalsocializma. Moj oče je bil eden od prvih, ki so odkrito kritizirali nacizem, zaradi česar se je znašel v precej nevarnem položaju, saj je nacistični režim njegovo življenje poskušal narediti čim bolj zapleteno.
Vedeti morate, da je moj oče prihajal iz družine, ki je 700 let ustvarjala politiko. Vse svoje življenje je bil zelo aktiven v politiki, vedno je iskal najboljše mogoče rešitve. O združevanju Evrope je razmišljal že od leta 1930, stremel je k temu, da bi postal zagovornik ideje o Evropski uniji. Več kot zadovoljen je bil, ko je leta 1979 postal poslanec Evropskega parlamenta. Svoje politično udejstvovanje je poskušal predati tudi svojim otrokom, in to te na koncu naredi za zelo političnega človeka.
"Vedeti morate, da je moj oče prihajal iz družine, ki je 700 let ustvarjala politiko. Vse življenje je bil zelo aktiven v politiki, vedno pa je iskal najboljše mogoče rešitve," pripoveduje Georg Habsburg-Lothringen.
Uporaba plemiških nazivov je bila po razpadu Avstro-Ogrske odpravljena tako v Avstriji kot tudi na Madžarskem. Ste bili kljub tem okoliščinam vzgojeni kot član vladarske dinastije ali kot običajen otrok?
To je težko reči. Odraščal sem v vasi na Bavarskem in hodil v javno šolo, seveda pa se na drugi strani že kmalu začneš zavedati, da je tvoje ime zelo povezano z zgodovino. Ko potuješ po Evropi, ugotoviš, da obstaja zelo veliko krajev, ki so neposredno povezani s tvojo družino. S tem že zelo kmalu pridobiš določeno odgovornost. Ko nekaj narediš, tega nikoli ne narediš kot Georg, ampak kot Habsburg. Vse, kar narediš dobro, je dobro za družino, vse, kar narediš slabo, je slabo za družino.
Kakšne spomine imate na svojega očeta?
Vedno sem sledil vzoru svojih staršev. Moj oče je bil vedno poln optimizma. Vedno je pozitivno gledal v prihodnost, in to je nekaj, kar danes najdemo zelo redko. Bil je zelo veren človek, naša družina je zelo verna, vsi smo bili vzgojeni v tem duhu. To poskušam predati tudi svojim otrokom, torej da odraščajo z mislijo, da so bili vzgojeni v katoliški družini. Ko gre za mojega očeta, je bila največja težava to, da je bil veliko odsoten od doma. Med tednom in tudi ob koncih tedna je veliko potoval, imel je različna srečanja in govore. Ko pa je bil oče doma, si je vedno vzel čas za nas otroke in se nam zelo posvečal.
"Moj oče je bil vedno poln optimizma. Vedno je pozitivno gledal v prihodnost, in to je nekaj, kar danes najdemo zelo redko," pravi Georg Hasburg-Lothringen.
Kako ljudje v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Madžarskem gledajo na vas kot na potomca Habsburžanov?
Ljudje v Srednji Evropi še vedno prepoznajo priimek Habsburg. Tisti, ki vedo nekaj o zgodovini, so samodejno pozorni, ko zaslišijo ta priimek, saj poznajo zgodovino in pomen naše družine. Ne nazadnje sem potomec vladarske dinastije, ki je bila več stoletij zelo aktivna v evropski politiki, in to ni nekaj, kar bi izginilo čez noč. Včasih so nekateri odzivi tudi kritični in negativni, ker je bilo o družini napisanega tudi veliko slabega, na primer v učbenikih v času komunizma. Večinoma pa imam z ljudmi samo dobre izkušnje.
Ali od ljudi dobite kakšna vprašanja glede svojega premoženja? Običajni ljudje bi domnevali, da imajo potomci vladarskih dinastij v rokah določeno vsoto bogastva.
Odgovor na to vprašanje je preprost, ker je bila družina po razpadu Avstro-Ogrske popolnoma razlaščena. To, kar danes na primer vidite v muzejih na Dunaju, je bilo nekoč v lasti družine, potem pa so ji vzeli vse. Moj oče je tako živel samo od tega, kar je zaslužil, enako velja tudi zame. Ne živimo na račun nekdanjega bogastva družine oziroma tega, kar bi podedovali.
"To, kar danes na primer vidite v muzejih na Dunaju, je bilo nekoč v lasti družine, ampak nato so ji vzeli vse. Moj oče je tako živel samo od tega, kar je zaslužil, enako velja zame," poudarja Georg Habsburg-Lothringen.
V prvi polovici 90. let ste se iz Nemčije preselili na Madžarsko. Kdaj ste se začeli ukvarjati z mednarodno politiko?
Po selitvi na Madžarsko sem najprej začel delati za produkcijsko hišo, ki je sodelovala z madžarsko javno televizijo. Ko se je začela privatizacija televizije, sem bil v konzorciju, ki je dobil prvo zasebno licenco za televizijo na Madžarskem. Sodeloval sem pri začetkih televizije TV2, ki je nato postala največja komercialna televizija v državi. V medijih sem delal zelo dolgo, že leta 1996 pa sem bil imenovan za izrednega veleposlanika Madžarske za zadeve EU. Sem eden od redkih posameznikov, ki so v kabinetu madžarskega predsednika vlade ostali vse do danes oziroma tako dolgo obdobje.
V kabinetu madžarskega premierja ste bili tudi takrat, ko sta Slovenija in Madžarska leta 2004 skupaj s še osmimi drugimi državami vstopili v EU. Kako se spominjate tega zgodovinskega trenutka?
Pridružitev EU je zahtevala veliko pogovorov in pogajanj. Žal je ta proces trajal več časa, kot smo takrat predvidevali. Tako v Sloveniji kot na Madžarskem je bilo potrebno pred vstopom v EU izpolniti veliko kriterijev ter spremeniti oziroma prilagoditi veliko zakonov. Ker sta bili Slovenija in Madžarska bolje pripravljeni od nekaterih drugih držav, ki so takrat kandidirale za članstvo v Uniji, smo pričakovali, da se bosta EU priključili že prej, toda prvi maj 2004 je bil na koncu dober datum za vstop v povezavo.
Georg Habsburg-Lothringen je eden od redkih posameznikov, ki so v kabinetu madžarskega predsednika vlade ostali od leta 1996 do danes.
Še vedno ste član kabineta madžarskega premierja. Zanima me, kako kot človek, ki je na Madžarskem svojo kariero začel v medijih, gledate na kritike na račun madžarskega premierja Viktorja Orbana glede omejevanja svobode medijev v državi.
Tovrstne kritike oziroma to, kar se o Madžarski piše v tujih medijih, seveda opažam. Včasih vidim nekaj zrn resnice, vendar pa večina tega nima nobenega opravka s tem, kar sam doživljam na Madžarskem. To, kar preberem o državi, se močno razlikuje od tega, kar sam vsakodnevno doživljam. Vi pišete za spletni medij. Ko berem madžarske spletne medije in mi nekdo reče, da svobode medijev na Madžarskem ni, moram reči, da to preprosto ni res. Na spletu kroži množica informacij, spletni mediji na Madžarskem pa večinoma bolj kritizirajo vlado, kot jo podpirajo.
Ko govorimo o medijski krajini na Madžarskem, moramo seveda vedeti, da na tem področju obstaja široka paleta različnih medijev, tudi različni nacionalni in regionalni časopisi, revije, radijske in televizijske postaje. Javna televizija seveda večinoma predstavlja to, kar govori vlada, ampak Madžarska pri tem ni nobena izjema. Lahko vam naštejem veliko drugih držav, kjer javna televizija vedno predstavlja položaj vlade. Zaradi stanja medijske svobode na Madžarskem nisem zaskrbljen, ne nazadnje vrednote Madžarov varuje tudi EU.
Kako gledate na vlogi Slovenije in Madžarske v Srednji Evropi?
Prepričan sem, da je ta za to regijo izjemnega pomena, da države, ki sestavljajo Srednjo Evropo, začnejo bolj tesno sodelovati in delati skupaj. Slovenija pri tem daje dober zgled, ker zelo tesno sodeluje z Avstrijo, pa tudi z Madžarsko in preostalima sosednjima državama. Slovenija in Madžarska sta članici EU, kar je seveda dobro, vendar pa bi se morali tesneje povezovati tudi na regionalni ravni. Prav regionalno sodelovanje je namreč ključ do ekonomskega uspeha Srednje Evrope.
"Včasih vidim nekaj zrn resnice, vendar pa večina tega nima nobenega opravka s tem, kar sam doživljam na Madžarskem," glede kritik na račun medijske svobode na Madžarskem pravi Georg Habsburg-Lothringen.
Madžarska se v zadnjih letih zelo naslanja na Višegrajsko skupino. Bi bilo dobro, če bi imela tako tesne vezi tudi z državami, kot je Slovenija, ki ima pri nekaterih zadevah nekoliko drugačna stališča od Poljske, Češke in Slovaške?
Ne vidim velike razlike med Slovenijo in Madžarsko ali med Madžarsko in Češko, tako da ovir za širše sodelovanje med omenjenimi državami ni. Prepričan sem, da je samo vprašanje časa, kdaj in kako se bo Višegrajska skupina v prihodnosti širila. Živimo namreč v času globalizacije, katere učinek je med drugim tudi, da svet postaja vedno manjši. Za manjše države to predstavlja težavo, saj s tem tudi one postajajo manjše. Edina rešitev zanje je, da medsebojno sodelujejo v večjih skupinah, bodisi na regionalni ravni bodisi, na primer, na ravni EU, saj lahko le na takšen način tekmujejo v globaliziranem svetu.
Albanija in Severna Makedonija še vedno čakata na začetek pristopnih pogajanj z Unijo. Lani so omenjeni državi pri tem blokirale nekatere stare države članice EU. Je bila to napaka?
To je bila gromozanska napaka. EU je tako močna, kot je pripravljena odpreti svoja vrata za nove članice. Če bi bila država, ki se danes imenuje Severna Makedonija, že na poti, da se pridruži EU, za Unijo to ne bi predstavljalo nobene težave. Albanija ima na drugi strani pred seboj še dolgo pot, ki jo mora prehoditi, ampak tudi ta država bi morala postati del EU. Pa ne samo Albanija in Severna Makedonija, tudi Srbija, ki je že v procesu pristopnih pogajanj, in BiH bi morali dobiti priložnost, da postaneta članici EU.
"Ne vidim velike razlike med Slovenijo in Madžarsko ali med Madžarsko in Češko, tako da ovir za širše sodelovanje med omenjenimi državami ni," pojasnjuje Georg Habsburg-Lothringen.
Zakaj? Ob tem, ko država izpolnjuje kriterije za članstvo v Uniji in izvaja za to potrebne spremembe, se določene zadeve hitreje spreminjajo na bolje. Kaj se je zgodilo v Sloveniji in na Madžarskem v času pristopnih pogajanj? Veliko stvari se je spremenilo na bolje. Zahodni Balkan je zelo nestabilno območje, stabilnost, ki jo potrebuje, pa lahko pride tudi od EU.
Združeno kraljestvo bo danes opolnoči dokončno izstopilo iz EU. Kako bo brexit vplival na Srednjo Evropo, EU in Veliko Britanijo?
Seveda bo brexit vplival tudi na nas in EU kot celoto, vendar bo najbolj prizadel Združeno kraljestvo. Mislim, da si Britanci ta trenutek še ne znajo predstavljati, kako močno jih bo prizadel izstop iz EU. Preprosto se ne bodo mogli spoprijeti z vsemi težavami, ki bodo s tem nastale. Druge države članice EU bodo, ko bodo videle, kakšne težave bo v prihodnjih letih imelo Združeno kraljestvo, lahko jasno spoznale, kakšne so prednosti članstva v Uniji. Kar zadeva prihodnost Britancev, sem na žalost zelo pesimističen. Upam, da se motim.
Kje naj Združeno kraljestvo po izstopu iz Unije išče nove zaveznike? V ZDA?
To bi bilo lahko še zanimivo. Spremljal sem pogajanja med britanskim premierjem Borisom Johnsonom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki jima pri tem želim vse najboljše. Združeno kraljestvo bo po brexitu potrebovalo veliko pomoči, zagotovila mu jo bo tudi EU. Vse bodo morali narediti na novo, ne nazadnje bodo z vsemi državami morali skleniti trgovinske sporazume. Ti vedno vsebujejo veliko podrobnosti, Britanci pa bodo morali izpolniti določene kriterije. Za pripravo in sklenitev tovrstnih sporazumov je potrebnih več let, zato bo to zelo težko obdobje za Združeno kraljestvo.
"Seveda bo brexit vplival tudi na nas in EU kot celoto, vendar bo najbolj prizadel Združeno kraljestvo. Mislim, da si Britanci ta trenutek še ne znajo predstavljati, kako močno jih bo prizadel izstop iz EU," meni Georg Habsburg-Lothringen.
Kje vidite glavne razloge za brexit? Je med njimi tudi populizem?
Zagotovo tudi v populizmu in populistični politiki, pa tudi v zelo napačni presoji nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona, ki je državi s tem, ko je začel razpravo o brexitu, naredil medvedjo uslugo. To razpravo in kasnejši razvoj dogodkov sta spremljala velik populizem in zanemarjanje dejstev. Ko pogledate dejstva v številkah in slikah, vidite, da tu ne morete zmagati. Še enkrat poudarjam, da bodo posledice brexita bolj prizadele Združeno kraljestvo kot pa Unijo.
V medijih se je pred kratkim zelo veliko pisalo tudi o britanski kraljevi družini oziroma o odločitvi princa Harryja in vojvodinje Meghan, ki sta se umaknila od kraljevih dolžnosti. Vam zaradi zgodovinskih okoliščin ni bila dana polna možnost, da kot član vladarske dinastije predstavljate svojo družino. Kako komentirate njuno odločitev?
Tega ne bi hotel komentirati. Zame je pomembna vloga monarha, torej britanske kraljice. Elizabeta II. svoje delo opravlja fantastično, državo pa zelo zgledno predstavlja že 68 let. To je zelo dolgo obdobje. Kraljica je svoje delo vedno opravljala zelo dobro, družina pa se je v zadnjih letih spoprijemal z več težavami. Kraljičin naslednik, princ Charles, se je moral prebiti skozi težavno obdobje, danes pa je v državi zelo spoštovan in cenjen človek. Princ William s svojo ženo prav tako zelo dobro opravlja svoje delo in predstavlja monarhijo.
V Veliki Britaniji so ljudje lahko zelo srečni, da imajo kraljico, princa Charlesa, princa Williama in ne nazadnje princa Georgea. To je bistvenega pomena, ne to, kar dela princ Harry, poudarja Georg Habsburg-Lothringen.
Zakaj torej zmeraj skačemo, če nekaj ne deluje? V Veliki Britaniji so ljudje lahko zelo srečni, da imajo kraljico, princa Charlesa, princa Williama in ne nazadnje princa Georgea, ki je zdaj še zelo majhen, vendar pa bo nekega dne zagotovo zelo izobražen in spoštovan človek. To je zame bistvenega pomena, ne to, kar dela princ Harry.
11