Nedelja, 23. 2. 2025, 22.16
5 ur, 46 minut
Vojna, ki se bo končala po korejskem scenariju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
V vojni z Rusijo je do zdaj po ocenah umrlo nekaj deset tisoč ukrajinskih vojakov (omenjajo se številke do 80 tisoč), nekaj sto tisoč pa je ranjenih (omenjajo se številke do 400 tisoč). Rusi naj bi izgubili nekaj sto tisoč vojakov: omenja se več kot 200 tisoč mrtvih in več kot pol milijona ranjenih ruskih vojakov. Na fotografiji je ukrajinski vojak.
Minevajo že tri leta od izbruha vojne v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022. Ruski predsednik Vladimir Putin je verjetno želel z bliskovito vojno spraviti na kolena Ukrajino v nekaj dneh, a se mu je načrt izjalovil. A zadovoljni ne morejo biti niti Ukrajinci. Rusija namreč nadzira okoli petino ukrajinskega ozemlja, po ameriških predsedniških volitvah pa je v Belo hišo prišel Donald Trump, ki je z Vladimirjem Putinom očitno pripravljen skleniti mir, ki bo na škodo Ukrajine. Vojna je do zdaj na obeh straneh zahtevala vsaj okoli milijon mrtvih in ranjenih. V tujino je pobegnilo vsaj šest milijonov Ukrajincev, vsaj osem milijonov pa jih je razseljenih znotraj države.
Ruski napad na Ukrajino, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin v televizijskem nagovoru opisal kot posebno vojaško operacijo, se je začel 24. februarja. Kot cilja napada je Putin navedel denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine. Po propagandi Kremlja naj bi namreč Ukrajini vladali nacisti oziroma rusofobni ukrajinski nacionalisti – banderovci (Stepan Bandera je bil vodja ukrajinskih nacionalistov med drugo svetovno vojno in je nekaj časa sodeloval z nacistično Nemčijo, op. p.). Težava pri tej propagandi je, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski judovskega rodu, njegov materni jezik pa ruščina.
Putinova spodletela bliskovita vojna
Če je bil Putinov cilj spraviti Ukrajino na kolena v nekaj dneh in zasesti vso ali vsaj velik del Ukrajine, je jasno, da mu je to spodletelo. Ruska vojska je imela tudi velike izgube v ljudeh in orožju. Tako so Ukrajinci uničili velik del ruskih tankovskih sil.
Rusom tudi ni uspel naskok na Kijev. Aprila 2022 so se ruske sile umaknile iz kijevskih predmestij, za seboj pa pustile mrtve civiliste (najbolj znan je pokol v kraju Buča). Maja istega leta je bilo tudi jasno, da Rusom ne bo uspelo zasesti drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov. Septembra 2022 so Ukrajinci z bliskovito protiofenzivo Ruse pregnali z vsega območja regije Harkov, novembra istega leta so Ukrajinci osvobodili mesto Herson.
Spodletela ukrajinska protiofenziva poleti 2023
Leto 2023 se je začelo v pričakovanju velike ukrajinske protiofenzive, s katero naj bi Ukrajinci, oboroženi tudi z zahodnimi tanki in drugim zahodnim orožjem, pregnali Ruse iz Donbasa in jugovzhoda Ukrajine. Toda ruske obrambne črte so bile preveč utrjene, tako da je ukrajinska protiofenziva, ki se je začela junija 2023, naletela na velike težave. Ukrajincem je tako protiofenziva spodletela.
Ruska vojska je v prvih tednih vojne prodirala tudi proti Kijevu, a se je na koncu zaradi ukrajinskega odpora umaknila. Umikajoča ruska vojska je za seboj v kraju Buča v bližini Kijeva pustila mrtve ukrajinske civiliste (na fotografiji).
Vojna v Ukrajini se je tako razvila v pozicijsko vojno v slogu prve svetovne vojne, kjer je imelo veliko vlogo topništvo (tu ima Rusija veliko prednost), pa tudi brezpilotni letalniki. Rusi tudi nenehno obstreljuje ukrajinske cilje po vsej Ukrajini.
Bitka za Bahmut in upor Prigožinovega Wagnerja
Zlasti po uslugi drsnih bomb, ki so uničevale ukrajinske utrjene položaje in rusko taktiko nenehnih pehotnih napadov tudi za ceno velikih človeških žrtev, so Rusi počasi zavzemali vas za vasjo v Donbasu. Maja 2023 je Rusom, predvsem po zaslugi pripadnikov vojaške organizacije Wagner, ki jo je vodil Jevgenij Prigožin, uspelo zasesti pomemben kraj Bahmut v vzhodni regiji Doneck.
Prigožin, nezadovoljen s potekom vojne in zlasti zaradi sporov s takratnim ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, je junija 2023 začel upor proti Putinu, a so se njegovi wagnerjevci nepričakovano ustavili pred Moskvo. Avgusta 2023 je Prigožin skupaj z ustanoviteljem skupine Wagner Dmitrijem Utkinom umrl v sumljivi letalski nesreči.
Bitka za Avdijivko, ukrajinski napad na Kursk in severnokorejski vojaki
Med oktobrom 2023 in februarjem 2024 je potekala bitka še za en kraj v regiji Doneck – Avdijivko. Ta je na koncu padla v ruske roke. So pa avgusta 2024 Ukrajinci presenetili Ruse in vdrli v rusko regijo Kursk. Do zdaj so večino izgubljenega ozemlja v regiji Kursk Rusi že zavzeli. V ofenzivi na ukrajinske položaje v regiji Kursk Rusom pomagajo tudi severnokorejski vojaki, ki imajo menda zaradi neizkušenosti velike izgube.
Po uspehu ukrajinske protiofenzive v regiji Harkov septembra 2022 je vojaško pobudo spet dobila Rusija, ki je zlasti s pomočjo pripadnikov Wagnerja, ki jih je vodil Jevgenij Prigožin, dosegla odmevno zmago v bitki za Bahmut. Prigožin, prej znan tudi kot Putinov kuhar, se je poleti 2023 uprl Putinu, potem pa umrl v sumljivi letalski nesreči. Če odštejemo upor Wagnerja, je Putinova oblast videti zelo trdna. Po prvih ruskih neuspehih leta 2022 so številni na Zahodu upali, da bo Putin strmoglavljen z oblasti, a so se ušteli.
Zelo pomembna za potek vojne je bila tudi odločitev odhajajoče Bidnove administracije novembra lani, da odobri uporabo ameriških raket dolgega dosega atacms za tarče znotraj Rusije. Ta odločitev je zmanjšala rusko uporabo uničevalnih drsnih oziroma jadralnih bomb.
Zahodne sankcije proti Rusiji, ki Putina ne spravijo na kolena
Ruski napad na Ukrajino je seveda zelo poslabšal odnose med Rusijo in Zahodom. Ta je proti Rusiji uvedel več svežnjev gospodarskih sankcij, ki so sicer prizadeli rusko gospodarstvo, niso pa Rusije gospodarsko spravile na kolena v tolikšni meri, da se ta ne bi mogla več bojevati proti Ukrajini.
Rusi so se na sankcije med drugim odzvali s t. i. ladjevjem v senci za prevoz nafte po morju. Velik uvoznik ruske nafte je postala Indija. Velika ruska podpornica je Kitajska, ki sicer ni Rusiji neposredno vojaško pomagala, je pa med drugim pomagala Rusiji prebroditi težave s pomanjkanjem nekaterih izdelkov in tehnologij po umiku zahodnih podjetij.
Z orožjem pa sta Rusiji priskočila na pomoč Iran in Severna Koreja. Prva zlasti z brezpilotnimi letalniki, druga s topniškim strelivom in tudi vojaki.
Energetska kriza in inflacija ter vzpon proruskih populistov
Vojna v Ukrajini je v evropskih državah povzročila energetsko krizo in inflacijo. Padec življenjske ravni je bil voda na mlin populističnim strankam. Te so nizale uspehe v Franciji (velik uspeh Nacionalnega zbora na lanskih evropskih volitvah in predčasnih parlamentarnih volitvah), na Slovaškem (vrnitev Roberta Fica na oblast), v Romuniji (velik uspeh Calina Georgescuja v prvem krogu pozneje razveljavljenih predsedniških volitev) in Nemčiji (vzpon AfD). Vse omenjene stranke so pri nagovarjanju volivcev uporabljale tudi prorusko retoriko, zlasti pa nasprotovala pomoči Ukrajini.
Volodimir Zelenski je imel v Joeju Bidnu zaveznika, precej slabši pa so njegovi odnosi z Donaldom Trumpom. Ta velja za osebno naklonjenega Vladimirju Putinu, pred lanskimi predsedniškimi volitvami je nabiral glasove tudi z nasprotovanjem ameriški pomoči Ukrajini. Pred dnevi je Trump obtožil Zelenskega, da je diktator, ki je sprožil vojno v Ukrajini.
Trump proti pomoči Ukrajini
Proti pomoči Ukrajini je bil pred lanskimi predsedniškimi volitvami tudi Donald Trump. Prav zaradi njegovih pritiskov so republikanci v ameriškem kongresu dolgo časa blokirali pomoč Ukrajini (to se je dogajalo prav v času bojev za Avdijivko). Šele spomladi lani so dali zeleno luč pomoči tudi republikanci, in sicer po tem, ko je Trump na republikanskih strankarskih volitvah porazil tekmece.
Trump je protiukrajinsko držo nadaljeval tudi po svoji vrnitvi v Belo hišo. Pred volitvami je trdil, da bo vojno končal v 24 urah, ne da bi pojasnil podrobnosti, po volitvah pa se je temi nekaj časa izogibal, nato pa je prišlo do nenadne otoplitve odnosov med ZDA in Rusijo, katere del je bilo tudi srečanje ameriških in ruskih predstavnikov v Riadu v Savdski Arabiji.
Trump se postavi na stran Putinove Rusije
Trump, ki želi, da bi Ukrajina Američanom dovolila uporabo njenih naravnih bogastev, zlasti redkih rudnin, je pred dnevi celo obtožil Zelenskega, da je diktator, ki nima podpore med prebivalstvom, Ukrajino pa, da je kriva za izbruh vojne oziroma da je začela vojno. Ukrajina tako skoraj zagotovo nima več možnosti, da bi osvobodila petino svojega ozemlja, ki je pod rusko okupacijo. V tem primeru bi se vojna končala po korejskem scenariju – torej tako kot korejska vojna (1950–1953), ko je bojna črta postala dejanska razmejitev med Severno in Južno Korejo.
V primeru, da bi ZDA umaknila svojo vojaško in drugo pomoč Ukrajini, bi se ta znašla v zelo težkem položaju, ker Rusija proti njej že od spomladi 2022 vodi vojno izčrpavanja. Po črnogledih ocenah ni mogoče izključiti, da bi Rusija dobila pod nadzor vso Ukrajino.
