Ponedeljek, 17. 2. 2025, 22.02
3 ure, 46 minut
Kaj želi Trump na skrivaj od Putina?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
Pretekli teden sta se Donald Trump in Vladimir Putin po telefonu dogovorila o začetku pogovorov o koncu vojne v Ukrajini. Ta torek se bodo pogovori med ameriškimi in ruskimi predstavniki začeli v Savdski Arabiji. V tej državi naj bi se Trump in Putin tudi osebno srečala.
V Savdski Arabiji se bodo v torek začeli ameriško-ruski pogovori o koncu vojne v Ukrajini. Pogovori, ki bodo pomembni za prihodnost Ukrajine in Evrope, se bodo začeli brez ukrajinskih in evropskih predstavnikov. V ozadju pogovorov je verjetno želja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Rusijo odtrgal od Kitajske, ki jo ima Washington za največjo grožnjo ameriški prevladi. Vprašanje je seveda, kakšno ceno, ki bo seveda šla na breme Ukrajine in Evrope, bo za uresničitev te Trumpove želje postavil ruski predsednik Vladimir Putin.
Februarja letos mineva 80 let od Jaltske konference, ko so trije veliki – ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, sovjetski voditelj Stalin in britanski premier Winston Churchill – odločali o usodi Evrope po koncu druge svetovne vojne.
Savdska Arabija kot druga Jalta?
Med drugim so se na Krimu dogovorili o razdelitvi Berlina in Nemčije na štiri okupacijske cone ter o novih mejah Poljske (vzhodne dele, kjer so živeli Ukrajinci in Belorusi, je dobila Sovjetska zveza) in Nemčije (deli vzhodne Nemčije so pripadli Poljski in Sovjetski zvezi). O baltskih državah, ki so bile pred drugo svetovno vojno neodvisne, beseda na polotoku Krim februarja 1945 ni tekla. Samoumevno je bilo, da so zdaj del Sovjetske zveze.
Obstaja kakšna podobnost med Jaltsko in Potsdamsko konferenco ter ameriško-ruskimi pogovori o koncu vojne v Ukrajini? Podobnost je morda v tem, da tako leta 1945 kot leta 2025 manjše države niso imele kakšne velike besede o povojni ureditvi Evrope. Čeprav Američani, na primer ameriški zunanji minister Marco Rubio, obljubljajo, da bosta v poznejših pravih pogajanjih morali sodelovati tudi Ukrajina in Evropa.
Trumpov predlog popustljiv do Rusije
V pogovore so Američani vstopili s precej popustljivimi pogajalskimi izhodišči. Najpomembnejše izhodišče je, da ni mogoča vrnitev Ukrajine na meje pred izbruhom vojne, kar pomeni, da bo Rusija obdržala vse ozemlje, ki ga je zasedla po februarju 2022 (in seveda tudi Krim in deli Donbasa, ki so pod nadzorom Moskve že od leta 2014).
Ameriško stran bo na torkovih pogovorih zastopal ameriški zunanji minister Marco Rubio. Na pogovorih v Riadu bosta sodelovala tudi posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz. Za zdaj še ni znano, kdo bo na pogovorih zastopal Rusijo.
Drugo pomembno izhodišče je ukrajinska nevtralnost, torej da ni mogoče članstvo Ukrajine v Natu. Glede na to, da sta ti izhodišči pisani na kožo Rusiji, so se že pojavila malce posmehljiva namigovanja, da so Američanom oziroma Donaldu Trumpu pogajalska izhodišča napisali kar v Kremlju.
Korejski scenarij konca vojne v Ukrajini?
Prvo izhodišče je t. i. korejski scenarij: razmejitev, ki sledi bojni črti. Podobno se je tudi po koncu korejske vojne leta 1953 zgodila razmejitev glede na bojno črto. Ta razmejitev je še vedno dejanska meja med Južno in Severno Korejo. O tem, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala po korejskem scenariju, se je govorilo oziroma napovedovalo že leta 2022.
Članstvo Ukrajine v Natu je že dolgoletno jabolko spora med Zahodom in Moskvo. Vemo, da Zahod dolgo časa tega članstva ni želel ponuditi Kijevu, ker se je bal odziva Rusije. Seveda je tukaj treba omeniti, da Zahod pri tem vprašanju ni bil soglasen. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 je tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši zagovarjal članstvo Ukrajine v Natu, na zavoro pa sta stopila takratna voditelja Nemčije in Francije, kanclerka Angela Merkel in predsednik Nicolas Sarkozy.
Nato in ruski napad na Ukrajino
Glede vprašanja ukrajinskega članstva v Natu se pojavljata dve razlagi: po prvi razlagi, ki je naklonjena Rusiji, je prav širjenje Nata razdražilo Rusijo in pripeljalo do vojne v Ukrajini, po drugi razlagi pa se vojna ne bi zgodila, če bi bila Ukrajina članica Nata, ker si je Rusija ne bi upala napasti.
V Riadu se bodo Američani in Rusi pogovarjali o usodi Ukrajine brez Ukrajincev. To seveda tem ni všeč. Zelenski že napoveduje, da Ukrajina nikoli ne bo sprejela dogovorov, sklenjenih za ukrajinskim hrbtom brez ukrajinskega sodelovanja. Rubio je sicer napovedal, da bodo ameriško-ruskim pogovorom sledila tudi prava pogajanja, kjer bosta sodelovali tudi Ukrajina in Evropa.
Dejansko je Ukrajina zdaj, čeprav uradno ni članica Nata, zelo povezana z njim, saj ji članice tega zavezništva pomagajo pri obrambi pred rusko agresijo. Lani je tedanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg jasno napovedal, da bo Ukrajina postala članica Nata. Ameriško pogajalsko izhodišče je tako korak nazaj.
Želi Trump s Putinom na račun Evrope skovati protikitajsko zavezništvo?
Kje so razlogi za tako Rusiji naklonjeno stališče ZDA? Nekateri razlage iščejo v Trumpovi osebni in ideološki naklonjenosti do Vladimirja Putina. Verjetnejše pa je, da je v ozadju ameriški poskus, kako Rusijo odtrgati od Kitajske ali pa vsaj preprečiti nadaljnje zbliževanje Moskve in Pekinga. Ne preseneča, da Trump zagovarja vnovično pridružitev Rusije skupini G7 oziroma G8 z Rusijo. Iz te skupine je bila Moskva izključena po enostranski priključitvi Krima leta 2014.
ZDA imajo namreč 1,4-milijardno Kitajsko, ki se gospodarsko in tehnološko vzpenja, upravičeno za edino državo, ki lahko ogrozi njihovo svetovno prevlado. Seveda obstaja velika nevarnost, da bo Trump za Putinovo zavezništvo žrtvoval ukrajinske in evropske interese.
Kaos v Trumpovi administraciji?
Nekateri, na primer nekdanji nemški minister in vplivni član CDU Norbert Röttgen, pa dvomijo, da je v ozadju Trumpove politike do Rusije kakšen premišljen ameriški geopolitični načrt. Prepričan je, da Trump sploh nima izdelane zunanjepolitične strategije. Trdi tudi, da v Trumpovi administraciji vlada velik kaos. Priznava pa, da v ZDA obstaja nenaklonjenost do Evrope.
Velike evropske države oblikujejo blok znotraj Evrope
Trumpova odločitev, da začne pogovore brez Evrope in Ukrajine, je seveda že sprožila evropske odzive. Glede na to, da v EU zaradi držav, kot sta Slovaška ali Madžarska, ki sta naklonjeni Rusiji, ni pričakovati soglasja, se je oblikovala manjša skupina članic EU, ki skoraj vse prihajajo z zahoda stare celine (edina izjema je Poljska). Gre v večini tudi za velike države z več deset milijoni prebivalcev.
Francoski predsednik je v ponedeljek na delovni sestanek povabil voditelje Nemčije, Italije, Španije, Poljske, Nizozemske in Danske. Pogovarjali so se o evropski varnosti in vojni v Ukrajini.
Najprej so 12. februarja skupno izjavo oblikovale Nemčija, Francija, Poljska, Italija in Španija, ki se jim je pridružila tudi nečlanica EU Velika Britanija. V izjavi so izrazili podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Srečanje v Parizu
V ponedeljek pa je bilo v Parizu na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona delovno srečanje voditeljev omenjenih evropskih držav, ki sta se jim pridružila še Nizozemska in Danska. Na srečanju so sodelovali še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
Nevarnosti Trumpovega in Putinovega dogovora o Ukrajini brez Ukrajine se zaveda tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je govorom na letošnji Münchenski varnostni konferenci ob naraščajoči zaskrbljenosti, da ZDA ne bodo več priskočile na pomoč celini, pozval k oblikovanju evropske vojske.
Zelenski dal košarico Trumpu
Dejal je tudi, da Ukrajina ne bo nikoli sprejela dogovorov, sklenjenih za ukrajinskim hrbtom brez ukrajinskega sodelovanja, potem ko sta se Trump in Putin dogovorila za začetek mirovnih pogovorov.
Bodo pogovori med Američani in Rusi končali vojno v Ukrajini, ki je izbruhnila 24. februarja 2022 z ruskim napadom na zahodno sosedo? Bo sklenjen trden mir ali pa bo to le predah pred vnovično vojno?
Trump tudi želi surovine oziroma dragocene rudnine iz Ukrajine v zameno za preteklo in prihodnjo vojaško pomoč. Toda Zelenski je ameriško ponudbo, po kateri naj bi Američani dobili polovico v prihodnosti izkopanih rudnin, v soboto zavrnil. Za tiskovno agencijo AP je povedal: "Ministrom nisem pustil podpisati takšnega sporazuma, ker po mojem mnenju ni primeren za zaščito nas in naših interesov."
Ukrajina kot ameriška kolonija?
Ameriški predlog glede izkoriščanja ukrajinskih rudnin tudi ni vseboval konkretnih varnostnih zagotovil, kako bodo ukrajinske meje zavarovane pred novo rusko agresijo. Neimenovani ukrajinski uradnik je ameriški predlog celo označil za sporazum, ki Ukrajino obravnava kot kolonijo.
