Petek, 23. 10. 2020, 6.17
4 leta, 1 mesec
Zadnje soočenje pred volitvami: napadi o koronavirusu in očitki o korupciji
Donald Trump in Joseph Biden sta sinoči v Nashvillu opravila drugo in zadnje soočenje predsedniških kandidatov ZDA pred volitvami 3. novembra. To je zaradi utišanih mikrofonov potekalo z veliko manj prekinitvami kot prvo v Clevelandu, Biden je napadel Trumpa zaradi koronavirusa, Trump pa je nasprotnika obtoževal korupcije.
Soočenje je bila verjetno zadnja priložnost za Donalda Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil, piše STA.
V skladu s pričakovanji je napadel Joeja Bidna zaradi poslov njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem ter celo dodal trditev, da je Joseph Biden dobival denar od Rusije. S tem je razveselil svoje volivce, vendar pa ni jasno, ali mu je uspelo prepričati še tiste redke neodločene volivce, ki jih potrebuje za zmago. Torej volivce, ki jih zanimata pandemija covid-19 in gospodarstvo, ne pa posli Hunterja Bidna.
Do četrtka zvečer je predčasno volilo že skoraj 50 milijonov Američanov
Biden je na drugi strani opozarjal na dejstvo, da je pod Trumpovim vodstvom pandemija novega koronavirusa v ZDA zahtevala več kot 220 tisoč življenj. Demokrat je ob napadih na Trumpovo politiko in splošno obnašanje pojasnjeval svoje politične načrte o zdravstvu, okolju, boju proti rasizmu in drugem. Trump mu je z užitkom očital, da je imel priložnost vse to storiti zadnjih 47 let, kolikor je v politiki, vendar ni.
Trump je večino soočenja nastopal s položaja, kot da je Biden predsednik, sam pa prihaja od zunaj, da spremeni Washington, čeprav je zadnja štiri leta on predsednik ZDA. Tovrstna drža mu je leta 2016 pomagala do zmage. Dejstvo, da je bil mikrofon enega utišan, ko je na vprašanje odgovarjal drugi kandidat, je pomagalo k bolj urejeni debati, med katero je bil Trump bolj energičen, vendar tudi Biden ni klonil in mu je verjetno uspelo doseči cilj - ostati na nogah in peljati tekmo, v kateri vodi, do konca.
Trump in Biden sta zaradi pandemije novega koronavirusa, s katerim se je predsednik že okužil, ohranjala razdaljo. Predsednikov odnos do pandemije je znova prišel do izraza simbolično na koncu, ko sta se kandidatoma na odru pridružili ženi z zaščitnima maskama na obrazu. Biden si je pred objemom žene Jill in mahanjem v pozdrav občinstvu nadel masko, Trump pa ni sledil zgledu prve dame Melanie in se je z njo z odra odpravil brez maske.
V soočenju je Trump zatrdil, da bi bilo v epidemiji v ZDA mrtvih več kot dva milijona ljudi, če ne bi ukrepal. Bidna je napadel zaradi odgovora ZDA na epidemijo prašičje gripe, čeprav je pri tem priznal, da je bilo žrtev veliko manj. "Nihče, ki je odgovoren za toliko mrtvih, ne bi smel ostati predsednik ZDA," pa je zaradi več kot 220 tisoč mrtvih v epidemiji covid-19 v ZDA dejal Biden, poroča STA.
Trump: Pandemija je praktično mimo
Trump je vztrajal, da je pandemija praktično mimo, čeprav okužbe z novim koronavirusom v ZDA znova zelo naraščajo. Zatrdil je, da ima generale, ki bodo čez nekaj tednov delili cepivo. Spet je ponovil, da novi koronavirus mladim ne škodi. Trump je Bidna in njegovega sina Hunterja obtožil, da prejemata denar od tujih držav, obenem pa priznal, da ima sam račune vsepovsod, ker je poslovnež. Še vedno se je izgovarjal, da ne more objaviti davčnih napovedi, čeprav je izgovor, da poteka revizija, že star in sploh ne velja.
"Objavi že enkrat svoje napovedi in nehaj govoriti o korupciji," mu je dejal Biden. Trump je zatrdil, da so mu svetovalci povedali, da je vnaprej plačal več deset milijonov davkov. Biden je poudaril, da je objavil 22 let davčnih napovedi, in Trumpove obtožbe o denarju iz tujine označil s svojo znamenito staro besedo "malarkey", ki je nihče drug ne uporablja. Pomeni neumnost.
Ob Trumpovih napadih, da prejema denar iz Rusije, se je Biden tudi nasmejal ob misli, da obtožbe prihajajo od človeka, ki mu je Rusija po trditvah ameriških obveščevalcev in preiskav pomagala do izvolitve. Trump je bil še najbolj uspešen z napadom na Bidnovo podporo zakonu proti kriminalu iz leta 1994, ki je privedel do množičnega zapiranja temnopoltih zaradi uživanja mamil. Biden je odgovoril, da je bil zakon napaka in da zaradi tega zdaj zagovarja reformo, po kateri v ZDA zaradi uživanja mamil ljudi več ne bodo zapirali, ampak pošiljali na zdravljenje odvisnosti.
Trump je malce nasmejal občinstvo, ko je zatrdil, da je najmanj rasistična oseba v dvorani. Potem je pogledal naokoli in dodal, da ne vidi, koliko je ljudi, ker je vse temno. Zatrdil je tudi, da je storil največ za temnopolte Američane od vseh predsednikov, morda z izjemo Abrahama Lincolna, ki je osvobodil sužnje.
Spopadla sta se tudi glede okolja, zdravstva in zunanje politike
Trump je vztrajal, da namerava uničiti zdravstveno reformo predsednika Baracka Obame Obamacare in uvesti "čudovito zdravstveno reformo", o kateri govori že štiri leta, še vedno pa ni predstavil nobenega načrta. Biden je napovedal, da bo Obamacare nadgradil in uvedel poleg zasebne še javno možnost za revne državljane. Reforma se bo imenovala Bidencare. Nikakor pa ne bo ukinil zasebnega zdravstva.
Na kritike, da je njegova vlada "izgubila" starše več kot 500 otrok, ki so jih ločili na meji z Mehiko v skladu z uradno politiko z namenom, da odvrnejo bodoče prehode meje, Trump ni imel odgovora. Dejal je, da so bili ti otroci srečni, ker so jih dali v čiste prostore. Obenem je dejal, da so bili v groznih kletkah, ki si jih je izmislila Obamova vlada, v kateri je bil Biden podpredsednik.
Biden je poudaril, da se svet zaradi podnebnih sprememb spoprijema s krizo obstoja, in obljubil vrnitev ZDA v pariški podnebni sporazum. Trump je dejal, da ima rad čisto vodo in zrak ter da je storil veliko za čisto okolje, vendar tako, da ni uničil gospodarstva. Biden je ob tem napovedal, da si bo s svojo politiko prizadeval za postopno opustitev energije iz fosilnih goriv, kot je nafta, kar bo Trumpova kampanja verjetno uporabila za napade, da namerava ukiniti naftno industrijo.
Glede zunanje politike, ki jo je Trumpova kampanja zahtevala kot glavno temo zadnjega soočenja, kandidata nista prišla dlje kot do Severne Koreje. Biden je Trumpa obtožil, da je domač s "surovino", severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, in da ga je z vrhunskimi srečanji legitimiziral. Trump tega ni zanikal in je poudaril, da imata s Kimom res dobre odnose. Biden mu je zabrusil, da so imele države dobre odnose tudi s Hitlerjem, preden je napadel preostalo Evropo.
Biden je tudi dejal, da bodo v primeru njegove izvolitve države, ki se vmešavajo v ameriške volitve - Rusija, Kitajska in Iran -, plačale. Dan pred njunim soočenjem so ameriške oblasti opozorile, da sta Rusija in Iran sprejela korake za vpliv na ameriško javno mnenje pred volitvami, še navaja STA.
V četrtkovem soočenju kandidatov za ameriškega predsednika se je demokrat Joseph Biden po mnenju gledalcev odrezal bolje kot aktualni predsednik Donald Trump, kaže anketa ameriške televizije CNN. Da je bil v soočenju boljši Biden, meni 53 odstotkov vprašanih, za Trumpa pa se je odločilo 39 odstotkov. V anketi je sodelovalo 585 volivcev, ki so si ogledali soočenje. Pogovor z njimi so opravili pred soočenjem in po njem. Statistična napaka znaša 5,7 odstotka, navaja CNN. (STA)
3