Sobota, 18. 3. 2023, 8.45
11 mesecev, 4 tedne
388. dan vojne v Ukrajini
So ruske sile spet napadle s kasetnimi bombami?
V ruskih napadih na Kramatorsk sta danes umrli dve osebi, osem je ranjenih, je sporočil župan tega ukrajinskega mesta Oleksandr Gončarenko, ki je rusko vojsko obtožil, da je pri tem uporabila kasetne bombe. Njegove trditve s Facebooka so podkrepili novinarji francoske tiskovne agencije AFP. Po njihovem poročanju je bilo ob 16. uri po lokalnem času slišati deset skoraj zaporednih eksplozij, iznad južnega Kramatorska pa se je nato vil dim. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem danes ob deveti obletnici enostranske priključitve obiskal ukrajinski polotok Krim.
19.45 Natova lovca znova prestregla ruska letala
19.15 V domnevnem napadu s kasetnimi bombami dva mrtva
18.30 Kijev: Osvobodili bomo Krimski polotok
16.11 Scholz pozdravil nalog ICC za aretacijo Putina
15.28 Prigožin: Wagner bo rekrutiral približno 30 tisoč novih borcev
15.25 Rusija in Ukrajina obnovili dogovor o izvozu žita
15.13 Putin ob obletnici priključitve obiskal Krim
13.18 Ukrajina ponoči znova tarča napadov z droni
12.02 Ukrajinska vojska: Ruske sile izvedle 34 zračnih in en raketni napad
11.45 Slovaška opozicija nasprotuje dobavam bojnih letal Ukrajini
10.45 Obrambni in zunanji ministri EU v ponedeljek o skupnih nabavah streliva za Ukrajino
8.55 ZDA nad Črno morje poslale nov dron
8.40 Biden izdajo naloga za aretacijo Putina označil kot upravičeno
19.45 Natova lovca znova prestregla ruska letala
Natova bojna letala so že drugič ta teden prestregla ruska vojaška letala blizu estonskega zračnega prostora, so sporočile britanske letalske sile (RAF).
V včerajšnji operaciji so sodelovali britanski in nemški lovci, ki so v okviru skupnega varovanja zračnega prostora vzhodnega krila zavezništva prestregli ruska letala nedaleč od estonskega zračnega prostora. To je že drugi tovrstni dogodek ta teden.
Dve lovski letali eurofighter typhoon sta prestregli rusko vojaško transportno letalo Tu-134, ki sta ga spremljala dva ruska lovca Su-27 in vojaško transportno letalo AN-2, je sporočil RAF.
RAF je operacijo označil za "jasen signal, da Velika Britanija, Nemčija in druge članice Nata stojijo ob strani Estoniji v teh napetih časih". "Hitro smo identificirali ruska letala in jih nato izsledili, ko so letela blizu Natovega zračnega prostora," je povedal Richard Leask, eden od poveljnikov RAF.
19.15 V domnevnem napadu s kasetnimi bombami dva mrtva
V ruskih napadih na Kramatorsk sta danes umrli dve osebi, osem je ranjenih, je sporočil župan tega ukrajinskega mesta Oleksandr Gončarenko, ki je rusko vojsko obtožil, da je pri tem uporabila kasetne bombe.
Gončarenkove trditve s Facebooka so podkrepili novinarji francoske tiskovne agencije AFP. Po njihovem poročanju je bilo ob 16. uri po lokalnem času slišati deset skoraj zaporednih eksplozij, iznad južnega Kramatorska pa se je nato vil dim.
Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da te uporabljata obe strani, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.
Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker se mnoge ne razstrelijo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov.
Kramatorsk, kjer je pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja lani živelo približno 150 tisoč prebivalcev, decembra lani pa še 80 tisoč, je blizu Bahmuta, ki je že več mesecev žarišče spopadov. Kramatorsk je redna tarča ruskih obstreljevanj, od ruske zasedbe mesta Doneck leta 2014 pa je deloval kot regionalno središče.
Aprila lani je ruska raketa zadela železniško postajo v Kramatorsku in ubila okoli 60 civilistov, ki so poskušali pobegniti iz regije.
18.30 Kijev: Osvobodili bomo Krimski polotok
Ukrajinsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na obeležitev obletnice ruske priključitve Krima z besedami, da polotok že devet let "trpi" pod Kremljem. Rusijo je pozvalo, naj zapusti vsa zasedena ukrajinska ozemlja. Spomnimo, da je Rusija leta 2014 zasedla Krim in ga v nekaj dneh priključila ter izvedla referendum, za katerega sta Ukrajina in večina sveta trdili, da je nelegitimen.
"Polotok Krim že devet let zapored trpi pod zločinskim režimom Kremlja, ki ga je spremenil v vojaško postojanko, območje nesvobode in nadlegovanja, agresije in terorja nad vsem in vsakomur, ki se ima pogum upreti in braniti svoje demokratične pravice in vrednote," piše v ukrajinskem sporočilu za javnost.
Ministrstvo je obsodilo tudi tako imenovane referendume, ki so bili lani izvedeni v okupiranih delih ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Lugansk in Doneck. Kijev in zahodne vlade so izvedbo referendumov obsodile in jih označile za kršitev mednarodnega prava.
"Teatralna uprizoritev referendumov 2014 in 2022 nima nobenih posledic za administrativno-teritorialno strukturo in mednarodno priznane meje Ukrajine. Osvobodili bomo vsa začasno okupirana ozemlja. To je le vprašanje časa," je še zapisalo ukrajinsko ministrstvo.
16.11 Scholz pozdravil nalog ICC za aretacijo Putina
Nemški kancler Olaf Scholz je danes pozdravil nalog Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Scholz je ob tem med uradnim obiskom Japonske opozoril, da nihče ni nad zakonom, in dejal, da je ICC prava institucija za preiskavo vojnih zločinov.
ICC je nalog za aretacijo Putina izdal v petek zaradi suma, da je ruski voditelj odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Zaradi podobnih obtožb je izdalo nalog tudi za Marijo Lvovo-Belovo, komisarko ruskega predsednika za pravice otrok.
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zato poziva k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine v Ukrajini.
15.28 Prigožin: Wagner bo rekrutiral 30 tisoč novih borcev
Ruska najemniška skupina Wagner namerava do sredine maja zaposliti okoli 30 tisoč novih borcev, je povedal njen ustanovitelj Jevgenij Prigožin.
Prigožin je v zvočnem sporočilu na Telegramu dejal, da naborniški centri Wagner, ki so bili pretekli teden odprti v 42 ruskih mestih, zaposlujejo v povprečju od 500 do 800 ljudi na dan.
Plačanci Wagnerja so v prvih bojnih vrstah v spopadih za zavzetje ukrajinskega mesta Bahmut, ki potekajo že več mesecev. Prigožin je priznal, da so v teh spopadih utrpeli velike izgube.
15.25 Rusija in Ukrajina obnovili dogovor o izvozu žita
Rusija in Ukrajina sta na pogajanjih dosegli dogovor o obnovitvi sporazuma o izvozu žita iz Črnega morja, je danes potrdil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Veljavnost obstoječega dogovora bi sicer potekla v nedeljo, do kdaj pa ta velja po novem, Erdogan ni povedal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Erdogan se je v kraju Canakkale na zahodu Turčije, kjer se je udeleževal otvoritvene slovesnosti infrastrukturnega projekta, zahvalil Ukrajini, Rusiji in Združenim narodom za njihov trud pri dogovoru, ki je po njegovih besedah ključen za stabilnost dobave hrane po svetu.
V okviru dogovora je doslej 800 ladij iz črnomorskih pristanišč izvozilo 25 milijonov ton žita, je dejal predsednik Turčije, ki od začetka igra ključno vlogo pri implementaciji tega dogovora.
Črnomorsko pobudo za žita sta sprti strani sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, pomagala pa je znižati cene hrane na globalnih trgih.
15.13 Putin ob obletnici priključitve obiskal Krim
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ob deveti obletnici enostranske priključitve obiskal ukrajinski polotok Krim. Med nenapovedanim obiskom črnomorskega pristanišča Sevastopol je obiskal umetniško šolo, spremljal pa ga je ruski guverner polotoka Mihail Razvožajev, poročanje ruske državne televizije povzema nemška tiskovna agencija dpa.
A limping Putin currently in Russian-occupied Crimea.#Ukraine #Ukraine pic.twitter.com/baiqvPujh3
— (((Tendar))) (@Tendar) March 18, 2023
Razvožajev je na družbenem omrežju Telegram dejal, da Putina niso pričakovali, a jih je z obiskom "pozitivno presenetil," ter poudaril, da je ruski predsednik vedno z ljudmi Sevastopola.
Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal sporazum o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja, ki ga mednarodna skupnost ne priznava.
13.18 Ukrajina ponoči znova tarča napadov z droni
Ruska vojska je ponoči izvedla nov niz napadov s t. i. droni kamikazami na ozemlju Ukrajine, so danes sporočile ukrajinske letalske sile. V napadih so z droni med drugim ciljali tarče v relativno mirni regiji Lvov na skrajnem zahodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V objavi na spletnem omrežju Telegram so ukrajinske sile sporočile, da je letalska obramba sestrelila 11 od 16 dronov iranske izdelave šahed-136 oz. šahed-131.
Po navedbah ukrajinskega letalstva je ruska vojska napade sprožila iz Azovskega morja in iz zahodne ruske regije Brjansk.
Za zdaj ni poročil o morebitnih žrtvah napadov, en dron pa naj bi zadel kritično infrastrukturo v regiji Dnipropetrovsk. V požaru, ki je nato izbruhnil, je bilo uničenih in poškodovanih več hiš.
Droni so neuspešno napadli tudi prestolnico Kijev, so sporočile mestne oblasti v ukrajinski prestolnici.
12.02 Ukrajinska vojska: Ruske sile izvedle 34 zračnih in en raketni napad
Ukrajinska vojska je v svojem rednem poročilu danes objavila, da so ruske sile v zadnjih 24 urah izvedle 34 zračnih napadov, en raketni napad in izstrelile 57 protiletalskih raket.
Navajajo tudi, da so zadeli mesto Herson in poškodovali sedem hiš in vrtec. Ruske rakete naj bi ponoči zadele tudi stanovanjsko sosesko v Zaporožju.
11.45 Slovaška opozicija nasprotuje dobavam bojnih letal Ukrajini
Slovaška opozicija je ogorčena zaradi petkove odločitve slovaške vlade, da Ukrajini podari 13 bojnih letal sovjetske izdelave MiG-29. Največja opozicijska stranka Smer-Socialna demokracija je napovedala kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja, skrajno desna stranka Republika pa je pozvala k skupni pritožbi opozicije na ustavno sodišče.
Ankete kažejo, da predaji letal nasprotuje velika večina prebivalstva, opozicijske stranke pa opozarjajo, da bi se po njihovem mnenju z dobavo letal Ukrajini Slovaška bolj neposredno vključila v vojno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovaška vlada se je v petek odločila, da bo Ukrajini predala 13 bojnih letal sovjetske izdelave, kmalu zatem pa je slovaški premier Eduard Heger potrdil, da je o odločitvi že obvestil Zelenskega, ki je Hegerja nato povabil na obisk v Kijev.
Prav tako v petek je obrambni minister Jaroslav Nad sporočil, da je istega dne z ukrajinsko vlado podpisal pogodbo o predaji letal. Do tega naj bi prišlo v nekaj tednih, še poroča dpa.
10.45 Obrambni in zunanji ministri EU v ponedeljek o skupnih nabavah streliva za Ukrajino
Obrambni in zunanji ministri držav članic Evropske unije bodo v ponedeljek obravnavali predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o nadaljnjih dobavah topniškega streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupno naročanje streliva. Po neuradnih informacijah je cilj, da dosežejo politični dogovor o predlogu.
V okviru prvega stebra bi iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo države članice, namenili milijardo evrov za takojšnjo dobavo različnih vrst topniškega streliva iz obstoječih zalog evropskih vojsk ali že sklenjenih naročil, je povedal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko.
Drugi steber predvideva skupno naročanje topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov, da bi ponovno zapolnili svoje zaloge in tudi dobavili dodatno strelivo Ukrajini. Tudi za ta steber bi namenili milijardo evrov iz mirovnega instrumenta, pri čemer bi sredstva lahko porabili zgolj za strelivo, namenjeno Ukrajini. Naročiti pa bi ga morali na ozemlju EU ali na Norveškem.
Tretji steber bi bil medtem namenjen povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije.
Tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki se bo ponedeljkovega zasedanja udeležil skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, je na neformalnem zasedanju poudaril pomen hitrosti in učinkovitosti. Po njegovih besedah pa so pomembna tudi finančna sredstva in koliko so države članice pripravljene prispevati.
Viri poudarjajo, da članice EU že zdaj dobavljajo strelivo Ukrajini, s to pobudo pa želijo dobave pospešiti.
Iz evropskega mirovnega instrumenta je bilo sicer od začetka ruske agresije na Ukrajino za dobavo 155-milimetrskih topniških izstrelkov iz zalog držav članic namenjenih več kot 400 milijonov evrov, pri čemer se krije približno polovica stroška. Dobavile so 350 tisoč izstrelkov tega kalibra, so navedli uradniki EU.
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je ob robu zasedanja v švedski prestolnici dejal, da Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov. Izrazil je podporo estonskemu predlogu, ki predvideva skupno naročilo milijona tovrstnih izstrelkov, za kar bi namenili okoli štiri milijarde evrov.
V ponedeljek dopoldne bodo sicer o nadaljnji podpori Ukrajini zunanji ministri govorili na ločenem zasedanju. Prek videopovezave se jim bo pridružil tudi ukrajinski kolega Dmitro Kuleba.
8.55 ZDA nad Črno morje poslale nov dron
ZDA po incidentu z ruskim bojnim letalom, ki je povzročil sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, nadaljujejo vohunske lete nad Črnim morjem, so včeraj sporočili ameriški uradniki.
Dron RQ-4 Global Hawk je včeraj preletel regijo, so povedali uradniki in dodali, da je bila to prva taka misija po torkovih dogodkih. Pentagon je pred tem poudaril, da incident Washingtonu ne bo preprečil nadaljevanja letov z brezpilotnimi letali.
8.40 Biden izdajo naloga za aretacijo Putina označil kot upravičeno
Predsednik ZDA Joe Biden je v petek odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, označil kot upravičeno. Biden je izrazil prepričanje, da je jasno, da je ruski predsednik v Ukrajini zagrešil vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ICC je v petek izdal nalog za aretacijo Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Sodišče je nalog za aretacijo izdalo tudi za Marijo Lvovo-Belovo, komisarko ruskega predsednika za pravice otrok.
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj tako kot ZDA niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča.
Izdajo naloga za aretacijo Putina so pozdravili tudi v Kijevu in jo označili za zgodovinsko, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem sinočnjem govoru na Telegramu odločitev sodišča pozdravil kot "zgodovinsko odločitev, s katero se bo začela zgodovinska odgovornost".
"Takšne kriminalne operacije ne bi bilo mogoče izvesti brez ukaza najvišjega voditelja teroristične države," je dejal. Izpostavil je, da je deportacija ukrajinskih otrok v Rusijo "zlobna politika" ruske države, "ki se začne s prvim uradnikom te države". Sodišču se je zahvalil "za pripravljenost, da storilce dejansko privede pred roko pravice", je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
167