Petek, 13. 12. 2024, 6.32
4 dni, 16 ur
Vojna v Ukrajini
Ukrajinko obsodili na 14 let zapora: "Napisala je, da Ukrajinci podpirajo posebno operacijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,50
Ukrajina je od začetka ruske invazije februarja 2022 več tisoč ljudi obtožila sodelovanja z Rusijo.
Sodišče v Ukrajini je danes žensko obsodilo na 14 let zapora zaradi sodelovanja z ruskimi obveščevalnimi službami pri pisanju lažnih poročil, ki so opravičevala rusko invazijo na Ukrajino. Po navedbah tožilstva je ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija njeno pismo uporabil za opravičevanje vojne.
19:04 V Ukrajini obsodili žensko na zaporno kazen zaradi pisanja lažnih proruskih poročil
14.34 Moldavija razglasila izredne razmere pred pričakovano prekinitvijo dobave ruskega plina
14.32 Po oceni Kremlja pogoji za začetek pogajanj z Ukrajino še niso izpolnjeni
12.32 Rusija z obsežnim napadom poškodovala ukrajinsko energetsko infrastrukturo
6.20 ZDA naznanile dodatnih 500 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini
19.04 V Ukrajini obsodili žensko na zaporno kazen zaradi pisanja lažnih proruskih poročil
Po navedbah tožilcev je Ukrajinka po naročilu Moskve napisala pismo, ki ga je nato ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija uporabil za opravičevanje ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Napisala je, da prebivalci Ukrajine podpirajo t. i. posebno operacijo Ruske federacije v Ukrajini, da so se v Ukrajini začeli plenjenje, umori in ropi ter da politiki uradno pozivajo k ubijanju Rusov," je še dodalo tožilstvo.
Ukrajina je od začetka ruske invazije februarja 2022 več tisoč ljudi obtožila sodelovanja z Rusijo. Med njimi so tudi tisti, ki so Moskvi posredovali vojaške podatke, in lokalni uradniki, ki so na okupiranem ozemlju delali za proruske oblasti. Kijev je prav tako aretiral več ljudi, za katere sumi, da so ruski vohuni in da spodkopavajo varnost Ukrajine.
14.34 Moldavija razglasila izredne razmere pred pričakovano prekinitvijo dobave ruskega plina
Moldavski poslanci so danes sprejeli predlog vlade o uvedbi izrednih razmer za 60 dni, ki bodo v veljavo stopile v ponedeljek. Njihovi odločitvi je botrovala napoved Ukrajine, da s 1. januarjem ne bo podaljšala pogodbe o tranzitu z rusko energetsko družbo Gazprom. S tem bo ogrožena oskrba Moldavije s plinom, pa tudi z električno energijo.
Majhna nekdanja sovjetska republika, ki se nahaja med Ukrajino in Romunijo, je skoraj popolnoma odvisna od ruskega plina. Vsako leto namreč uvozi približno dve milijardi kubičnih metrov ruskega plina, ki je ključen za delovanje elektrarne Cuciurgan v mednarodno nepriznani separatistični Pridnestrski republiki. Omenjena elektrarna zagotavlja 70 odstotkov električne energije v Moldaviji.
Oskrba s plinom in posledično elektriko je zdaj ogrožena, saj namerava Ukrajina s 1. januarjem prekiniti transport ruskega plina v Evropo prek svojega ozemlja. Zaradi odločitve Kijeva so izredne razmere razglasile tudi oblasti v samooklicani Pridnestrski republiki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vlada v Kišinjovu upe polaga v nov visokonapetostni daljnovod, ki bi Moldavijo povezal s sosednjo Romunijo, a je še vedno v gradnji in naj ne bi bil dokončan pred koncem prihodnjega leta.
"Zagotoviti moramo, da bo letošnja zima zadnja, ko bo Kremelj lahko ogrozil našo energetsko varnost," je med razpravo v parlamentu dejal moldavski premier Dorin Recean. Prepričan je, da bi ruski Gazprom lahko uporabil alternativne poti za transport plina v Moldavijo in tako izpolnil svoje pogodbene obveznosti do leta 2026.
Moskva medtem zahteva plačilo dolga v višini približno 700 milijonov dolarjev, ki ga Kišinjov ne priznava. Spor glede tega sega v čas pred invazijo na Ukrajino leta 2022 in izhaja iz nenadnega ruskega zvišanja carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju ruskega časnika Kommersant sta Moskva in Kišinjov že konec novembra razpravljala o alternativni poti oskrbe s plinom, na primer prek Turčije, a majhen del te povezave poteka tudi prek Ukrajine. Gazprom je medtem sporočil, da je pripravljen Moldaviji še naprej dobavljati 5,7 milijona kubičnih metrov plina dnevno.
14.32 Po oceni Kremlja pogoji za začetek pogajanj z Ukrajino še niso izpolnjeni
Pogoji za začetek mirovnih pogajanj z Ukrajino še niso izpolnjeni, Rusija prav tako še dosegla vseh ciljev, je danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dejal, ga navdušuje nasprotovanje novoizvoljenega predsednika ZDA ukrajinskim napadom na rusko ozemlje z raketami atacms, ki ga je Donald Trump izrazil za revijo Time.
"Nočemo prekinitve ognja, ampak hočemo mir, potem ko bodo izpolnjeni naši pogoji in doseženi vsi naši cilji," je povedal Peskov v pogovoru z novinarji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Peskov se je odzval tudi na Trumpov v četrtek objavljen intervju za revijo Time, ki ga je razglasila za osebnost leta 2024. Trump je v pogovoru, ki so ga opravili novembra, dejal, da je izstreljevanje raket atacms na več sto kilometrov oddaljeno rusko ozemlje neumna odločitev, ki da le poslabšuje vojno.
"Izjava se popolnoma ujema z našim stališčem in našim razumevanjem razlogov za eskalacijo. To nas navdušuje. Očitno je, da Trump natančno razume, kaj povzroča zaostrovanje razmer," je povedal Peskov.
Rakete atacms je Ukrajina v Rusijo prvič izstrelila 19. novembra proti vojaškemu objektu v obmejni ruski regiji Brjansk. O žrtvah in škodi niso poročali. Rusija je dva dni zatem prvič izstrelila raketo orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro.
V sredo je Ukrajina znova izstrelila rakete atacms, in sicer proti letališču Taganrog v obmejni regiji Rostov. Poročil o mrtvih ali ranjenih prav tako ni bilo. Rusija je na napad po lastnih navedbah odgovorila danes, ko je nad Ukrajino izstrelila več kot 90 raket in močno poškodovala ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je tudi zadnji napad pokazal, da Moskve ne zanima mir. "To je Putinov 'mirovni načrt' – uničiti vse. To je njegov način 'pogajanj' – s teroriziranjem milijonov ljudi," je zapisal v današnji objavi na omrežju X in pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe in k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji.
12.32 Rusija z obsežnim napadom poškodovala ukrajinsko energetsko infrastrukturo
Ruski raketni napadi so danes močno poškodovali elektrarne in omrežja v več regijah. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so sestrelili 81 od več kot 90 raket. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je napad odgovor na sredino ukrajinsko izstrelitev raket atacms na rusko vojaško letališče.
Another Russian missile strike against Ukraine. Cruise missiles, ballistic missiles. According to preliminary reports, 93 missiles were launched, including at least one North Korean missile. A total of 81 missiles were shot down, 11 of which were cruise missiles intercepted by…
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) December 13, 2024
"Energetski sektor po vsej Ukrajini je znova močno na udaru," je dejal minister za energetiko German Galuščenko. Pojasnil je, da so sprejeli vse potrebne ukrepe s ciljem zmanjšanja posledic napada na energetski sektor v več ukrajinskih regijah.
V regiji Kijev se je aktivirala zračna obramba, je sporočila regionalna uprava. O eksplozijah so poročali iz regij Odesa, Vinica, Lvov, Ivano-Frankivsk in Čerkasi. Ruske sile so po navedbah ukrajinskih letalskih sil uporabile manevrirne rakete, balistične rakete in iz zraka izstreljene balistične rakete kinžal, poroča ukrajinski portal The Kyiv Independent.
Pred izstrelitvijo raket je Rusija v Ukrajino poslala tudi skoraj 200 brezpilotnih letal.
"To je bil eden največjih napadov na naše energetsko omrežje," je na družbenem omrežju X zapisal Zelenski. Kot je pojasnil, so 11 raket prestregla letala F-16, ki so jih Ukrajini dobavile zahodne zaveznice. Med raketami je bila tudi ena severnokorejska, je dodal.
Obsežen raketni napad na ukrajinsko energetsko omrežje in skladišča goriva je odgovor na ukrajinski napad na letališče na jugu Rusije, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo na omrežju Telegram.
Po napadu so visoko pripravljenost razglasili tudi v poljski vojski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Od začetka leta so ruske sile po navedbah Kijeva izvedle 11 obsežnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. V Kijevu napade označujejo kot poskus demoralizacije prebivalstva.
Ukrajinski energetski operater DTEK za obvladovanje pomanjkanja električne energije izvaja večurne prekinitve dobave elektrike. Danes so napovedali dodatne omejitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Rusija nas želi prikrajšati za energijo. Zato ji moramo odvzeti sredstva izvajanja terorja," je sporočil zunanji minister Andrij Sibiha. Kot je dejal, Ukrajina za obrambo potrebuje 20 sistemov zračne obrambe nasams, hawk ali iris-t.
Zadnji napad ruskih sil se je zgodil dan po tem, ko so iz Kremelja sporočili, da se bodo zagotovo odzvali na sredin ukrajinski napad z raketami atacms na rusko vojaško letališče Taganrog v obmejni regiji Rostov.
6.20 ZDA naznanile dodatnih 500 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini
Bidnova vlada pospešeno namenja pomoč Ukrajini pred zamenjavo oblasti v Washingtonu, saj je Trump napovedal, da bo najverjetneje pomoč zmanjšal in si bo prizadeval za prekinitev spopadov.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je ob najavi pomoči pojasnil, da gre za strelivo za raketne sisteme himars, topniške granate, brezpilotna letala, oklepna vozila in opremo za zaščito pred kemičnim, biološkim in jedrskim orožjem.
Bidnova vlada je ta mesec že naznanila dva svežnja pomoči v vrednosti 988 in 725 milijonov dolarjev. Gre za črpanje iz sklada, ki ga je z zakonom odobril ameriški kongres, in Biden želi, da se Ukrajini izplača, kolikor je mogoče, pred 20. januarjem, ko bo oblast prevzel Trump.
"Ukrajini bomo zagotavljali dodatno pomoč vse do konca sedanje vlade," je v četrtek novinarjem povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby. Dodal je, da se ne namerava prepirati s prihodnjo Trumpovo vlado. Zagotovil pa je, da bo sedanja vlada storila vse, da bo Ukrajina v najboljšem možnem položaju, če bo prišlo do pogajanj.
Trump načrtuje pritisk na Ukrajino?
Trump je v četrtek v pogovoru za revijo Time, ki ga je razglasila za osebnost leta 2024, dejal, da Ukrajine ne bo pustil na cedilu, vendar pa bo to pomoč uporabil kot vpliv na Ukrajino v prizadevanjih za konec vojne.
"Želim, da se sklene dogovor in edina pot do tega je, da Ukrajine ne pustimo na cedilu," je dejal Trump. Kot je dodal, bo ameriško podporo uporabil kot vzvod za končanje vojne.
"Odločno se ne strinjam z izstreljevanjem raket več sto kilometrov na rusko ozemlje. Zakaj to delamo? Mislim, da je to neumna odločitev, ker le poslabšujemo vojno," je dejal Trump glede dovoljenja Bidnove vlade Ukrajini, da ameriške rakete dolgega dosega uporabi za napade na cilje v Rusiji.
