Sreda, 3. 1. 2024, 6.49
11 mesecev
89. DAN VOJNE V IZRAELU
Izraelska vojska: Pripravljeni smo na vse scenarije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
Napad na libanonsko prestolnico je še okrepil že tako prisotne strahove o širjenju konflikta med Hamasom in Izraelom iz Gaze na druga območja v regiji.
Izraelska vojska je pripravljena na vse scenarije, je sinoči dejal njen tiskovni predstavnik Daniel Hagari, potem ko je uboj namestnika vodje gibanja Hamas Saleha Al Arurija sprožil nove strahove pred nadaljnjo širitvijo konflikta. Izrael uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom na Bejrut, v katerem je bil ubit Aruri.
21.26 Netanjahuja bi po noveli zakona težko odstavili, a je sodišče odložilo njegovo izvajanje
21.09 Koalicija 12 držav z ZDA na čelu poziva Hutije h končanju napadov na ladje
19.50 Vodja Hezbolaha: Os upora proti Izraelu nima centraliziranega poveljstva
19.48 Slovenija zavrača izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze
18.19 Borrell: Rešitev bližnjevzhodnega konflikta bo treba vsiliti od zunaj
14.39 Iran odgovornost za atentat v Bejrutu pripisal Izraelu in ZDA
14.31 V najnovejših izraelskih napadih na Gazo ubitih 128 ljudi
10.36 Vodja WHO obsodil napade na sedež Rdečega polmeseca v Gazi
7.52 Jemenski Hutiji v Rdečem morju ponovno napadli trgovske ladje
7.12 Izraelska vojska po uboju namestnika vodje Hamasa pripravljena na vse scenarije
6.15 ZDA obsodile izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze
21.26 Netanjahuja bi po noveli zakona težko odstavili, a je sodišče odložilo njegovo izvajanje
Zakonska sprememba, ki otežuje odstavitev premierja, ne bo začela veljati do naslednjih parlamentarnih volitev, je danes odločilo izraelsko vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je sklenilo, da je zakon očitno prilagojen določeni osebi in da je parlament pri ratifikaciji zlorabil svoja pooblastila.
Izraelski kneset je lani marca sklenil, da bo v prihodnje za odstavitev premierja potrebna tričetrtinska večina, kar je veljalo za zelo sporno, saj se je zdelo, da je amandma namenjen posebej premierju Benjaminu Netanjahuju.
Očitajo mu, da se želi zaščititi pred obtožbami. Sojenje zaradi korupcije 74-letnemu premierju je trajalo več mesecev, opozicija pa je novi zakon obsodila kot "neprimeren in koruptiven".
Po noveli zakona je premierja mogoče odstaviti le zaradi duševnega ali fizičnega zdravja, pri čemer bi imela le predsednik vlade ali vlada pristojnost ugotavljati neprimernost voditelja.
V ponedeljkovi odločitvi vrhovnega sodišča je bilo navedeno, da sporni zakon sodišču odvzema možnost ukrepanja zoper "neprimerne" odločitve vlade, predsednika vlade ali posameznih ministrov.
Opozicija je z odločitvijo vrhovnega sodišča zadovoljna.
21.09 Koalicija 12 držav z ZDA na čelu poziva Hutije h končanju napadov na ladje
ZDA in enajst zavezniških držav so danes pozvale jemenske Hutije, naj nemudoma končajo nezakonite napade na ladje v Rdečem morju. V skupni izjavi so uporniški skupini, ki iz solidarnosti s Palestinci v Gazi napada plovila in s tem omejuje mednarodni pomorski promet, zagrozili s sicer neopredeljenimi posledicami.
"Naše sporočilo mora biti jasno: zahtevamo takojšnjo ustavitev teh nezakonitih napadov ter izpustitev nezakonito pridržanih ladij in posadk," je v izjavi zapisala koalicija 12 držav.
"Hutiji bodo nosili odgovornost za posledice, če bodo še naprej ogrožali življenja, svetovno gospodarstvo in prost pretok trgovine na ključnih vodnih poteh v regiji," še piše v besedilu, pod katero so se poleg ZDA podpisale še Avstralija, Bahrajn, Kanada, Belgija, Nemčija, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Velika Britanija, Danska in Nizozemska.
Hutiji medtem nadaljujejo akcije v Rdečem morju. Danes so tako sporočili, da so izvedli operacijo proti ladji francoskega prevoznika CMA CGM v znak solidarnosti s Palestinci, ki se skoraj tri mesece soočajo z izraelsko ofenzivo v Gazi.
Ameriška vojska je pred tem sporočila, da so Hutiji v torek zvečer na območju Rdečega morja izstrelili dve raketi v bližini več trgovskih ladij.
Uporniki, ki se od začetka državljanske vojne leta 2014 borijo proti mednarodno priznani jemenski vladi, uživajo podporo Irana.
Zaradi povečanega števila napadov na tem strateškem območju, kjer poteka 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine, so se nekateri lastniki ladij začeli izogibati plovbi po Rdečemu morju, kar je povečalo stroške prevoza.
Po navedbah slovenskih diplomatov bo o tem vprašanju danes na posvetovanjih v New Yorku razpravljal Varnostni svet ZN.
19.50 Vodja Hezbolaha: Os upora proti Izraelu nima centraliziranega poveljstva
Oborožene skupine, ki so del osi upora proti Izraelu, ne sledijo centraliziranem poveljstvu, je danes, ob četrti obletnici uboja generala iranske revolucionarne garde (IRGC) Kasema Solejmanija in dan po atentatu na namestnika vodje palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v Bejrutu povedal vodja Hezbolaha Hasan Nasralah.
Nasralah se je v pričakovanem nagovoru poklonil tako Aruriju kot Solejmaniju ter vsem mučenikom, ki so bili ubiti v izraelskih in ameriških napadih v Gazi, Libanonu, Iraku, Jemnu in na Zahodnem bregu, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Za atentat na Arurija je obtožil Izrael, ki da je s tem želel ustvariti podobo zmage, ki je ni uspel doseči v trimesečni ofenzivi v Gazi. Izrael sicer odgovornosti za napad ni prevzel.
V svojem nagovoru je ponovil, da Hezbolah ni bil seznanjen z načrti Hamasa za vdor v Izrael 7. oktobra lani, a poudaril, da se od napada, ki je na izraelski strani terjal 1139 žrtev, ne distancira.
Kot je dodal, je bil napad povsem palestinski, saj da vse uporniške skupine znotraj osi upora delujejo neodvisno. Os upora proti izraelski okupaciji ne sledi centraliziranemu poveljstvu, je poudaril, ob tem pa izrazil naklonjenost aktivnosti Hutijev, ki iz solidarnosti s Palestinci napadajo plovila in omejujejo mednarodni pomorski promet v Rdečem morju.
Os upora je neformalno združenje skupin, ki z Iranom na čelu nasprotujejo zahodnim in izraelskim interesom v regiji. Poleg palestinskih uporniških skupin ter Hezbolaha politični analitiki kot del nje razumejo tudi jemenske Hutije in vlado v Siriji. Ker gre v veliki meri za šiitsko grupacijo, jih združuje tudi nasprotovanje zalivskim monarhijam in sunitskim islamističnim gibanjem, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.
Nasralah je naslovil tudi dogajanje na libanonsko-izraelski meji, kjer se Hezbolah in izraelske sile od 8. oktobra medsebojno obstreljujejo. Medtem ko izraelska vojska poroča o devet padlih pripadnikih, pa je Nasralah prepričan, da je izraelskih žrtev dejansko več tisoč. Kot navaja Al Jazeera, bo Nasralah v petek imel še en nagovor, kjer bo bolj podrobno komentiral bojevanje Hezbolaha z Izraelom. Danes je povedal le, da se vojne ne bojijo.
Vodja šiitskega gibanja je sicer prepričan, da je z vojno v Gazo končno padla podoba Izraela kot demokracije, saj da ga svet zdaj vidi kot državo, ki ubija in strada otroke ter civiliste. Napadel je tudi ZDA in jih obtožil, da so odgovorne za smrti v Gazi. Zaradi odločitve, da ne ustavi vojne, Washington postaja vse bolj izoliran v svetu, verjame Nasralah.
Hezbolah je bil kot stranka in oboroženo gibanje ustanovljen s pomočjo Irana leta 1985 v odgovor na izraelsko okupacijo južnega Libanona. Nasralah to gibanje vodi od leta 1992. Podporo Irana uživajo tudi Hamas in Hutiji ter Sirija.
19.48 Slovenija zavrača izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze
Slovenija zavrača predloge članov izraelske vlade za množično izselitev Palestincev z območja Gaze, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Kot so še zapisali na družbenem omrežju X, je vsakršno preseljevanje palestinskega prebivalstva iz Gaze v nasprotju z mednarodnim pravom in ogroža možnosti za uresničitev rešitve dveh držav.
Ministrstvo je ob tem znova pozvalo k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava ter k zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze.
Preselitev Palestincev iz Gaze in naselitev Judov na to območje sta nedavno zagovarjala izraelska ministra za finance in za nacionalno varnost, Bezalel Smotrič in Itamar Ben Gvir.
Ben Gvir je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, ki so že skoraj tri mesece tarča silovitih izraelskih napadov. Zatrdil je, da bi bila izselitev Palestincev in obnova izraelskih naselbin pravilna, pravična, moralna in humana rešitev.
Dan prej je finančni minister Smotrič dejal, da bi moral Izrael spodbuditi približno 2,4 milijona Palestincev, naj odidejo iz Gaze.
Sporne izjave obeh ministrov je v torek obsodil že ameriški State Department ter takšno retoriko označil za neodgovorno. Obsodbam njunih izjav sta se danes pridružili tudi nemško in francosko zunanje ministrstvo.
Izrael je sicer leta 2005 iz Gaze umaknil še zadnje vojake in naseljence, ki so bili tam od leta 1967. Vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja od začetka vojne proti palestinskemu gibanju Hamas, ki je izbruhnila 7. oktobra, uradno ni napovedovala prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze.
18.19 Borrell: Rešitev bližnjevzhodnega konflikta bo treba vsiliti od zunaj
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes atentat na namestnika vodje palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v torek v Bejrutu označil kot še en dejavnik, ki lahko zaostri bližnjevzhodni konflikt, v tej luči pa izrazil prepričanje, da bo rešitev izraelsko-palestinskega konflikta treba vsiliti od zunaj.
"Kar smo se naučili v zadnjih 30 letih in kar se učimo zdaj ob tragediji v Gazi, je, da bo rešitev treba vsiliti od zunaj," je na dogodku v Lizboni kolegom diplomatom povedal Borrell.
Trajni mir na območju Izraela in Palestine bo mogoče doseči le s pomočjo mednarodne skupnosti, ki bo vsilila rešitev, je prepričan 76-letni Španec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je povedal, je za četrtek načrtoval obisk v Libanonu, a bo zaradi varnosti pot morda odpovedal.
Atentat, za katerega Hamas obtožuje Izrael, je Borrell označil za še en dejavnik tveganja in se s tem pridružil tistim, ki opozarjajo na morebitne širše posledice tega napada za celotno regijo.
14.39 Iran odgovornost za atentat v Bejrutu pripisal Izraelu in ZDA
Za atentat na namestnika vodje palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija v torek v Bejrutu so odgovorni Izrael in ZDA, so prepričane iranske oblasti. Obrambni minister Mohamed Reza Aštiani je danes opozoril, da bo tak napad nedvomno imel posledice, skrb pred širitvijo konflikta pa so izrazili tudi pri misiji Združenih narodov v Libanonu (Unifil).
Zunanji minister islamske republike Hosein Amir Abdolahian je danes za napad z dronom neposredno obtožil Izrael oz. sionistični režim, kot ga je označil v objavi na omrežju X.
Aštiani je krivdo za napad naprtil še ZDA, ki da povečujejo napetosti v regiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
14.31 V najnovejših izraelskih napadih na Gazo ubitih 128 ljudi
V zadnjem dnevu so izraelski napadi na Gazo terjali še 128 življenj, 261 ljudi pa je utrpelo poškodbe, so danes sporočili z ministrstva za zdravje v Gazi. Izraelsko bombardiranje se medtem nadaljuje predvsem na območju osrednjega in južnega dela enklave.
Izraelska vojska je sporočila, da boj proti skrajnemu gibanju Hamas nadaljujejo na jugu Han Junisa, kjer so okrepili operacijo. Na tem območju je izraelska vojska spustila letake, na katerih pozivajo ljudi, naj zapustijo določena območja, ki so jih označili za bojna. Pozvali so jih, naj odidejo v zatočišča v drugih delih mesta, poroča britanski BBC.
Palestinska tiskovna agencija Wafa je medtem poročala o napadu s tremi smrtnimi žrtvami na vzhodu Rafe, kjer živi večji delež od 1,9 milijona razseljenih Palestincev. Bombardiranja se nadaljujejo tudi na območju begunskih taborišč Al Magazi in Nusejrat v osrednjem delu Gaze. S severa enklave pa poročajo o smrti mladoletnika po napadi pred vhodom v šolo v Džabaliji.
Izraelska vojska je v okviru svoje operacije odkrila orožje in večjo količino gotovine v hiši člana Hamasa ter predor v šoli na območju Han Junisa.
10.36 Vodja WHO obsodil napade na sedež Rdečega polmeseca v Gazi
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v torek obsodil napade na sedež palestinskega Rdečega polmeseca (PRCS) v Han Junisu v Gazi in jih označil za nesprejemljive. Ob tem je znova opozoril, da se prebivalci enklave soočajo s hudo humanitarno katastrofo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Obsojam današnje napade na bolnišnico Al Amal, ki jo vodi organizacija PRCS," je Tedros zapisal na omrežju X in napade, v katerih je bilo ubitih pet ljudi, označil za nesprejemljive. Dodal je, da je v omenjeni bolnišnici zatočišče našlo okoli 14 tisoč ljudi.
"Mnogi od njih so zdaj odšli, tisti, ki so ostali, pa se zelo bojijo za svojo varnost in nameravajo zapustiti kraj, kamor so se zatekli po zatočišče in zaščito," je pojasnil in poudaril, da je treba vselej zaščititi bolnišnice, reševalna vozila, zdravstvene delavce in ljudi, ki iščejo zdravstveno oskrbo. Zdravstveni sistem v Gazi je po njegovi oceni namreč že tako na kolenih.
Vodja WHO je ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja in nujnim ukrepom za zagotovitev hrane, vode in medicinskih potrebščin za civiliste v palestinski enklavi, ki so po njegovih besedah prisiljeni živeti v lakoti, pomanjkanju higiene in sanitarij ter širjenju bolezni, navaja AFP.
V napadih palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra je umrlo približno 1.140 ljudi. Izrael je v odgovor sprožil silovito bombardiranje Gaze in kasneje še kopensko ofenzivo, pri čemer je bilo ubitih najmanj 22.185 Palestincev, večinoma žensk in otrok. Poleg tega je razseljenih okoli 85 odstotkov prebivalcev Gaze.
7.52 Jemenski Hutiji v Rdečem morju ponovno napadli trgovske ladje
Jemenski uporniki Hutiji so sinoči na trgovske ladje v bližini ožine Bab el Mandeb, ki Rdeče morje povezuje z Adenskim zalivom, izstrelili dve raketi, je sporočila ameriška vojska. Škode in ranjenih ni bilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem je o eksplozijah v bližini ene od tovornih ladij v ožini poročala britanska agencija za pomorsko varnost (UKMTO).
"Ta nezakonita dejanja so ogrozila življenja več deset nedolžnih pomorščakov in še naprej ovirajo prost pretok mednarodne trgovine," je na omrežju X sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom) in dodalo, da je bil to 24. napad na mednarodni pomorski promet na območju od 19. novembra.
Po navedbah Centcoma so Hutiji izstrelili dve protiladijski balistični raketi, vendar pa z nobene od ladij, ki so bile takrat na območju, niso poročali o škodi ali žrtvah. Varnostni svet ZN se bo danes sestal na zasedanju, na katerem naj bi spregovorili tudi o napadih Hutijev v Rdečem morju.
Hutiji, ki jih podpira Iran in nadzirajo večji del ozemlja Jemna, v zadnjih tednih pogosto napadajo ladje na pomembni pomorski poti v Rdečem morju. Ob tem trdijo, da gre izraz solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer Izrael vodi silovito ofenzivo proti gibanju Hamas.
Po navedbah Pentagona so doslej z brezpilotnimi letalniki in raketami napadli že več deset trgovskih ladij. Nekatere rakete in drone so sestrelile ameriške, britanske in francoske vojaške ladje, ki patruljirajo na območju, navaja AFP.
Napadi predstavljajo vse večjo grožnjo za tranzitno pot, po kateri potuje do 12 odstotkov globalne trgovine, zaradi česar so ZDA decembra vzpostavile posebno pomorsko skupino za zagotavljanje varne plovbe, v kateri sodeluje več držav. Poleg tega je Washington uvedel tudi sankcije proti omrežjem menjalnic denarja, ki podpirajo Hutije.
7.12 Izraelska vojska po uboju namestnika vodje Hamasa pripravljena na vse scenarije
V napadu z brezpilotnim letalnikom je v torek v libanonski prestolnici Bejrut umrl Saleh Al Aruri, namestnik vodje palestinskega gibanja Hamas. O njegovi smrti so poročali različni viri, povezani tako s Hamasom kot libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki je potrdilo Arurijevo smrt.
Predstavnik Hamasa je dejal, da Arurijeva smrt ne bo pripeljala do njihovega poraza, medtem ko je predstavnik Hezbolaha obljubil, da uboj ne bo ostal nekaznovan. Ob tem ga je označil za nevaren dogodek in resen napad na Libanon.
Dogodek je obsodil tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je napovedal, da bo Libanon vložil pritožbo pri Varnostnem svetu ZN zaradi napada na libanonsko suverenost. Po njegovih besedah je namen tega novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.
Napad na libanonsko prestolnico je namreč še okrepil že tako prisotne strahove o širjenju konflikta med Hamasom in Izraelom iz Gaze na druga območja v regiji.
Zaskrbljenost je v tem pogledu v torek izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V telefonskem pogovoru s članom izraelske vojne administracije Benijem Gancom je dejal, da se je treba izogniti vsakršnemu stopnjevanju napetosti, predvsem v Libanonu.
Izrael uradno ni prevzel odgovornosti za napad v Bejrutu. Predstavnik izraelske vojske Hagari ni neposredno komentiral napada ali Arurijeve smrti, dejal pa je, da je izraelska vojska "v visoki pripravljenosti za vse mogoče scenarije, od ofenzivnih do defenzivnih".
Svetovalec predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja Mark Regev pa je za ameriško televizijo MSNBC dejal, da je šlo za ciljno usmerjen napad na vodstvo Hamasa in ne na državo Libanon. "Kdorkoli je to storil, ima težave s Hamasom," je ocenil.
Aruri je bil eden ključnih mož vojaškega krila Hamasa, Brigad Izadin al Kasam.
6.15 ZDA obsodile izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze
Ameriški State Department je v torek obsodil sporne izjave dveh ministrov izraelske skrajno desne vlade, da bi bilo treba Palestince spodbujati k izselitvi iz Gaze, kamor bi morali naseliti Jude.
Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller je dejal, da Washington zavrača nedavne izjave izraelskih ministrov za finance in za nacionalno varnost, Bezalela Smotriča in Itamarja Ben Gvira, ki sta zagovarjala preselitev Palestincev iz Gaze.
"Takšna retorika je neodgovorna. Jasno, dosledno in nedvoumno stališče ZDA je, da je Gaza palestinsko ozemlje," je zagotovil Miller. Dodal je, da gre zlasti za to, da Hamas ne bo ohranil nadzora na ozemlju Gaze, teroristi pa ne bodo več ogrožali Izraela.
Ben Gvir je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, ki so že skoraj tri mesece tarča silovitih izraelskih napadov. Trdil je, da bi bila izselitev Palestincev in obnova izraelskih naselbin pravilna, pravična, moralna in humana rešitev.
Njegove pripombe so prišle dan po tem, ko je finančni minister Smotrič prav tako pozval k vrnitvi izraelskih naseljencev v Gazo in dejal, da bi moral Izrael spodbuditi približno 2,4 milijona Palestincev, naj odidejo iz Gaze.
Izraelska vlada ni napovedala prisilnega izsiljevanja prebivalcev Gaze
Izrael je leta 2005 iz Gaze umaknil še zadnje vojake in naseljence, ki so bili tam od leta 1967. Vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja pa od začetka vojne proti palestinskemu gibanju Hamas, ki je izbruhnila 7. oktobra, uradno ni napovedovala prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze.
V napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra je umrlo približno 1.140 ljudi, Izrael pa je v odgovor sprožil silovito bombardiranje Gaze in kasneje še kopensko ofenzivo. Izraelske sile so po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi pobile najmanj 22.185 ljudi, večinoma žensk in otrok. Izraelska ofenziva je z domov pregnala 85 odstotkov prebivalcev Gaze.
