Tri muhe v boju zoper zasužnjevanje otrok

Tri četrtine svetovne proizvodnje kakava pridelajo na Slonokoščeni obali in v Gani, kjer je po uradnih statistikah zasužnjenih 250 tisoč otrok, ki so bili ugrabljeni v Burkini Faso in Maliju. "Velika verjetnost je, da so čokolado, ki jo kupimo, pridelali zasužnjeni otroci na plantažah," pravi Živa Lopatič.

Živa je ena od 18 prostovoljcev v Sloveniji, ki se v okviru svetovnega sistema pravične trgovine borijo proti zasužnjevanju otrok v Afriki in drugih deprivilegiranih državah po svetu.

Pravično in enako plačilo za moške in ženske Pravična trgovina deluje po sistemu neposrednega stika med proizvajalcem in uvoznikom, brez posrednikov. Le tako proizvajalcem zagotavlja pravično plačilo, s katerim lahko preživljajo svoje družine. Kot pravi Živa, je pri običajni trgovini preveč posrednikov, vsak od njih vzame svoj delež, zato za proizvajalca lahko ostane zelo malo denarja, pogosto niti toliko, da bi pokril stroške proizvodnje.

Proizvajalci, ki želijo biti del pravične trgovine, pa morajo zagotoviti, da pri pridelavi in predelavi svojih izdelkov ne uničujejo okolja, da so ženske in moški enako plačani ter da se ne izkorišča otroškega dela.

Ideja nizozemskih menihov Sistem je enoten po vsem svetu. Proizvajalci prihajajo večinoma iz deprivilegiranih držav sveta, kjer so delavci in proizvajalci brez vsakršne zaščite, enako in pravično plačilo ne obstaja, za delo pa pogosto izkoriščajo otroke.

Slabega položaja teh ljudi so se že pred pol stoletja zavedali menihi z Nizozemske, ki so v nekdaj kolonizirane države pošiljali denarno pomoč, a so hitro ugotovili, da to nima posebnega učinka. Zato so od revnih kmetov raje začeli neposredno kupovati njihove proizvode ter s tem znižali njihove proizvodne stroške.

Deset let pravične trgovine v Sloveniji Danes je sistem razširjen po vsem svetu, ki nadzoruje svetovno pravično-trgovinsko organizacijo. V želji po izogibanju konkurenci v posamezni državi deluje največ ena organizacija pravične trgovine, ki odkupuje izdelke proizvajalcev iz afriških, azijskih in srednjeameriških držav. Celoten sistem pa nadzoruje svetovna pravično-trgovinska organizacija.

V Sloveniji zaradi majhnosti trga takšne organizacije ni, je pa na Starem trgu v Ljubljani že deset let pravična trgovina 3 muhe , izdelke, ki jih prodajajo, pa kupijo prek avstrijske, nemške in italijanske organizacije. Gre predvsem za ročne izdelke, kozarce, skodelice, inštrumente, nakit in tekstilne izdelke.

Prehranske izdelke, od kave, čajev, začimb, riža, testenin do sladkorja in čokolade, pa lahko kupimo v nekaterih drugih živilskih trgovinah po Sloveniji.

Kako vemo, da je izdelek del pravične trgovine? "Pravično-trgovinske izdelke prepoznate po logotipu organizacije Fairtrade Labeling. Gre za črni logotip z modrim in zelenim človečkom," pravi Živa in dodaja, da je logotip pravične trgovine samo en, saj certifikate podeljuje le ena, prej omenjena organizacija.

Ob tem opozarja, da se na trgu pojavljajo tudi izdelki, na katerih piše "fairly traded" ali kakšna podobna izpeljanka. Vendar to niso certificirani izdelki in niso del sistema pravične trgovine. "Kar pa ne pomeni, da niso bili tako narejeni," dodaja Živa.

Slovenci dokaj skeptični Slovenija se je v sistem pravične trgovine vključila pred desetimi leti, ko so v Ljubljani odprli trgovino 3 muhe. "Ljudje so se z njo začeli bolj spoznavati, ko se je sprožilo zavedanje o ekološki hrani. Vsi prehranski izdelki pravične trgovine namreč nosijo tudi enega od ekoloških certifikatov," pojasnjuje Živa.

Da je trgovina lahko vsak dan odprta, skrbi 18 prostovoljcev, trije od teh, med njimi tudi Živa, pa aktivno sodelujejo še pri programih ozaveščanja Slovencev. Glede na rezultate ankete le 30 odstotkov Slovencev ve, kaj je pravična trgovina.

Zanimanje se sicer povečuje, "vendar je na drugi strani veliko skepse in antipropagande. Tako se na eni strani srečujemo z veliko podpore, na drugi strani pa z veliko neodobravanja," še pojasnjuje Živa.