Nedelja, 11. 9. 2016, 12.30
7 let, 2 meseca
Skok v športno preteklost
Petnajst let po grozljivi nesreči v napad na tretjo paraolimpijsko kolajno
Naslednji teden bo minilo petnajst let od grozljive nesreče nekdanjega dirkača Alessandra Zanardija, ki je ostal brez nog. Ravno na to obletnico, dan pred njo in dan po njej bo imel priložnost osvojiti že svojo četrto olimpijsko kolajno. Na ročnem kolesu.
Italijanu Alessandru oziroma Alexu Zanardiju se je življenje 15. septembra 2001 postavilo na glavo. Milo zapisano. Strastni dirkač, ki ima za sabo tudi 41 dirk formule ena – resnici na ljubo ne najuspešnejših, saj je dosegel vsega eno točko –, je po grozljivi nesreči na dirki serije CART v bližini Dresdna v Nemčiji ostal brez nog. Nikakor ni bil začetnik, saj je pred tem v svoji karieri osvojil dva naslova prvaka te serije, večinoma uspešno pa se je preizkusil še v drugih formatih dirkaških tekmovanj.
''En del dirkalnika je odneslo v eno smer, drugega z drugim delom Alexa pa v drugo,'' je nesrečo, ki se je zgodila po tem, ko je ob zapuščanju boksa zdrsnil na stezo, za NBC nadvse plastično opisal Zanardi.
Posnetek nesreče se začne pri 0:44:
Še dobro
Izguba nog pa je bil pravzaprav še razveseljujoč razplet, saj je bila mogoča serija hujših scenarijev. Med prevozom v bolnišnico je sedemkrat doživel zastoj srca. Petdeset minut je preživel le z enim litrom krvi, k njemu je že prišel duhovnik, da bi mu podelil zakramente … Imel je majhne možnosti za preživetje, a nekako se je le izvlekel. Njegova značajska neomajnost bi bila pri tem težko bolj dobrodošla.
''Nikoli nisem razmišljal, da bi se prenehal ukvarjati s športom. Tudi tedaj, ko sem še ležal v bolnišnici. V glavi sem bil še vedno enak voznik in športnik kot pred nesrečo. Noge nam da mati narava z razlogom, zato sem moral raziskati alternativne načine,'' je povedal za rio2016.com.
Dirkanje s protezami? Ni problema.
Ekspresno nazaj na dirkah
Približno leto je potreboval, da se je ''spoprijateljil'' s protezami, nato pa se je zagnano, kot zna le on, lotil načrtov B. Teh je bilo namreč več. Manj kot dve leti po nesreči se je vrnil na dirke. V serijo turističnih dirkalnikov, in sicer k ekipi BMW, s katero je sodeloval med letoma 2003 in 2009. Z dirkalnikom, delno prilagojenim za proteze, je slavil na štirih dirkah.
Pred okrog sedmimi leti pa je dirkaški adrenalin potisnil na rob svojega življenja. Razlog za to je bilo tehnično izjemno oplemeniteno, a vseeno bolj prvinsko prevozno sredstvo – ročno kolo. Iskra navdušenja se je v ogenj spremenila leta 2007, ko je newyorški maraton med kolesarji končal kot četrti. Čez štiri leta je dirko dobil. Zanardijev cilj je bil jasen: olimpijske igre.
Alex Zanardi na treningu:
V Londonu je pri 45 letih tekmoval tudi s pol mlajšimi tekmeci in osvojil tri kolajne, od tega zlati na kronometru in cestni dirki. Čeprav se je zadnja številka pri njegovih letih, petica, od Londona do Ria spremenila v devetico, koktajl Zanardijevih ambicioznosti, zanosa, zagnanosti in strasti do športa ne namiguje na nič drugega kot v treh disciplinah osvojiti vse, kar je mogoče. In ob tem uživati.