Iz arhiva: Muhammad Ali – morda največji boksar vseh časov, zagotovo pa najglasnejši

Večkratni svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Muhammed Ali je danes umrl v Phoenixu. Star je bil 74 let. Ob tej priložnosti smo oživili njegov portret, ki ga je pripravil Simon Kavčič v rubriki Skok v športno preteklost.

• Svet na družbenih omrežjih žaluje za Muhammadom Alijem

"The Greatest" (Največji) je bil eden od vzdevkov karizmatične boksarske legende Muhammada Alija, ki si ga je nadel kar sam, tekmeci in novinarji pa so ga raje imenovali "Luisville Lip" (v dobesednem prevodu Luisvilska ustnica, mišljeno pa bolj kot Luisvilski gobcač). Ja, Muhammad Ali je resnično znal "opletati z ustnicami", skoraj tako dobro kot s pestmi. Njegovi večinoma izjemno duhoviti besedni dosežki pa so pri njegovih tekmecih večinoma izzvali srdito jezo. V ringu mu zato nikoli ni bilo lahko.

Posvetilo veliki karieri:

Vsi so ga hoteli utišati, nikomur ni uspelo

Boksal je v času, ko v težki kategoriji že tako ni primanjkovalo izjemnih borcev, pa še te mu je z nenehnim provociranjem uspelo razkuriti do te mere, da so ga v ringu poskušali ne le premagati, ampak mu tudi zapreti gobec. Le redkim je po dvoboju z njim uspelo dvigniti roke v znak zmagoslavja, utišal pa "Ljudskega šampiona" (še tretji Alijev vzdevek) ni nihče. No, njegov hitri jezik je nazadnje ustavila bolezen. Parkinsonov sindrom, katerega razvoju naj bi izdatno prispevali številni težki udarci, ki jih je prejel v dolgi karieri.

Le redkim je po dvoboju z njim uspelo dvigniti roke v znak zmagoslavja. Foto: Reuters

Zavrgel je suženjsko ime in se preimenoval v Muhammada

Alija Ali se je rodil 17. januarja leta 1942 v Luisvillu, v ameriški zvezni državi Kentucky. Starša Cassius Marcellus Clay in Odessa O'Grady Clay sta mu nadela ime Cassius Marcellus Clay mlajši. "Suženjskega" imena ni maral, leta 1963 ga je najprej spremenil v Cassius X (po njegovem mentorju, ameriškem borcu za pravice temnopoltih Malcolmu X), nato pa leta 1964 v muslimansko Muhammad Ali. S tem je dokončno potrdil, da se je pridružil verskemu gibanju "Islamska nacija" (Nation of Islam), ki se je v tistem času pod vodstvom kontroverznega Elijaha Muhammada borila za pravice temnopoltih Američanov.

Zavrnil vpoklic v vojsko in postal ikona boja za človekove pravice

Leta 1966 je zavrnil vpoklic v ameriško vojsko, iz verskih razlogov je zavračal sodelovanje v po njegovem mnenju skrajno nepošteni Vietnamski vojni, dejal je: "Ne bom se prepiral z Vietkongom (politična in vojaška organizacija Južnega Vietnama in Kambodže, ki se je z Američani borila v Vietnamski vojni op. p.), noben Vietkongovec me ni nikoli zmerjal z zamorcem ("nigger", žaljivo ime črnce op. p.)." Zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka je postal ikona boja za človekove pravice, obenem pa je prišel navzkriž z zakonom.

Ali je znal navduševati množice. Foto: Reuters

Ukradli so mu najboljša leta

Zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka mu je grozila kazen 10 tisoč dolarjev in pet let zapora, Ali je po dolgotrajnem pravdanju sicer ostal na prostosti, a so mu odvzeli naslov svetovnega prvaka in licenco za boksanje v Združenih državah Amerike za tri leta. V času, ko bi najverjetneje kraljeval v ringu in zbiral zmage in naslove, je postal politični aktivist, njegove govore na ameriških univerzah je poslušalo na tisoče ljudi, postal je navdih in simbol protivojnega gibanja, pa tudi glas deprivilegiranega temnopoltega ameriškega prebivalstva. 28. junija leta 1971 je ameriško Vrhovno sodišče razveljavilo prepoved in Ali se je lahko vrnil v ring. Po besedah njegovega trenerja Angela Dundeeja pa je bila škoda že narejena. "Aliju so ukradli najboljša leta," je dejal.

Porazil Sonnyja Listona in postal svetovni prvak

O Alijevi neprostovoljni boksarski pavzi se ljudje še danes sprašujejo, kaj bi bilo, če bi bilo, a tudi brez nje je njegova boksarska statistika imenitna. Ali je blestel že kot amaterski boksar, zbral 100 zmag in nobenega poraza, krona njegove neprofesionalne poti pa je bila zlata olimpijska medalja iz Rima, leta 1960. 29. oktobra leta 1960 se je prvič boril kot profesionalec in do leta 1963 nanizal 19 imenitnih zmag, leta 1962 je porazil tudi veterana in svojega nekdanjega trenerja Archieja Moora.

Še nekaj utrinkov Alijevih dvobojev:

25. februarja 1964 je dočakal svojo veliko priložnost. S Sonnyjem Listonom se je spopadel za naslov svetovnega prvaka in ga tudi osvojil. Liston je v šesti rundi, bojda zaradi poškodbe rame, dvoboj predal. V povratnem dvoboju, 25. maja, je Ali z Listonom opravil že v prvi rundi. V naslednjem dvoboju je porazil še enega nekdanjega šampiona, Floyda Pattersona, pa nato nizal zmago za zmago. Leta 1967 je v zadnjem dvoboju pred pavzo premagal Zoro Folleyja.

Začetek epske trilogije z Joejem Frazierjem

Ko se je Ali leta 1971 vrnil v športno areno, je bil star 30 let. Za boksarja torej že v zrelih letih. Najprej se je namučil z Argentincem Oscarjem Bonaveno, z zmago pa si je že prislužil dvoboj s svetovnim prvakom po različicah WBC in WBA Joejem Frazierjem. Ali je po srditi borbi v newyorškem Madison Square Gardnu doživel prvi poraz v karieri, rodilo pa se je eno največjih športnih rivalstev. Ali je bil do Frazierja neusmiljen že zunaj ringa, šampiona je žalil z besedami, da je "pregrd, da bi bil prvak" in "preneumen, da bi bil prvak", zmerjal ga je z gorilo, pa poudarjal, da je "zgolj orodje belega esteblišmenta", pa čeprav je Ali odraščal v ljubeči družini srednjega razreda, medtem ko se je Frasier resnično prebil iz geta.

Težave z Nortonom

Ali in Frazier sta pripravila srdito boksarsko trilogijo, v prvem dejanju, ki so ga ameriški novinarji označili za "boksarski dvoboj stoletja", se je, kot že rečeno, zmage veselil štiri leta mlajši šampion, ki pa Aliju ni ponudil revanše. Ali se je zato lotil nekakšnega izločanja vseh težkokategornikov, s katerimi bi se lahko boril Frazier. "Ostal ti ne bo nihče, razen mene," ga je dražil in premagoval tekmeca za tekmecem, med njimi še drugič takrat že odsluženega Floyda Pattersona, nato pa 31. marca 1973 naletel na neznanega Kena Nortona. Ta naj bi bil za slavnega Alija mala malica, a je mladenič legendo v njunem prvem dvoboju deklasiral. Vztrajal je pri povratnem dvoboju in ga tudi dobil, 10. septembra istega leta pa Nortona premagal, a stežka, po točkah. Šele takrat je lahko mirno nadaljeval lov za Frazierjem.

George Foreman Foto: Reuters

Neznani smrkavec George Foreman

Tudi Frazier je medtem zabredel v težave. Na Jamajki je izgubil naslov prvaka proti "nekemu neznanemu smrkavcu", kot so se šalili v Alijevem taboru. Ta neznani smrkavec pa je bil nihče drug kot George Foreman. Mlad, hiter in neznansko močan, novi Sonny Liston, kot so ga poimenovali ameriški novinarji, je Frazierja zmlel in kazalo je, da bo na težki boksarski sceni prevladoval kar nekaj let. A gremo po vrsti. 28. januarja 1974 sta se zagrizena tekmeca Ali in Frasier spet srečala, spet v New Yorku. Dvoboj Ali – Frazier številka dve je bil prav tako srdit kot njun prvi, v igri sicer ni bilo naslova prvaka, a je Frazier dokazal, da kljub porazu proti Foremanu z njim še ni konec. Po 12 rundah je zmagal Ali in si priboril pravico, da izzove prvaka.

V Kinšasi najbolj "hollywoodski" dvoboj kariere

30. oktobra leta 1974 se je v Kinšasi v Zairu odvil najbolj "hollywoodski" dvoboj Alijeve kariere. Proti novi nepremagljivi sili na boksarski sceni, Georgeu Foremanu, ostareli nekdanji šampion Ali naj ne bi imel prav nobenih možnosti. A je lisjak najprej povsem ukradel šov in ljudi spravil na svojo stran. V Kinšasi je Foreman boksal na sovražnem ozemlju, Ali pa mu je pripravil tudi tvegano in zvito taktično past. Osem rund je Foremana dražil in provociral, ta pa se je v nenehnih in silovitih napadih povsem upehal. Ali je čudežno prenesel vse, kar mu je Foreman serviral, v osmi rundi pa upehanega prvaka zlahka ukrotil in ga premagal s tehničnim nokavtom. "Bobnenje v džungli" (Rumble in the Jungle) še danes velja za enega najbolj dramatičnih boksarskih dvobojev sploh.

Frazier le drugi največji vseh časov

Ali je kot vnovični svetovni prvak najprej suvereno opravil s tremi izzivalci, nato pa je sledil finale epske trilogije Ali – Frazier. Pomerila sta se 1. oktobra 1975 v Manili na Filipinih. "Srhljivka v Manili" (The Thrilla in Manila) je ponudila vse, kar je obljubljala. Frazier se je Alija lotil na vso moč, v prvih rundah prevladoval, v 12. pa se je upehal in na sceno je stopil Ali. Kmalu je Frazierju zateklo oko, oba borca sta bila v težkih razmerah, v 38 stopinjah Celzija, povsem izmučena in če po 14. rundi Frazier ne bi obsedel v svojem kotu, bi dvoboj predal Ali. Tako je Ali vknjižil bržčas najtežjo zmago v karieri, po dvoboju pa priznal: "Tako blizu smrti še nisem bil. Frazier je največji boksar vseh časov, takoj za menoj, seveda."

Kljub bolezni se je Ali dolgo in rad pojavljal v javnosti. Foto: Reuters

Konec

Alijeva kariera se je po epski zmagi nad velikim tekmecem počasi končala. Nanizal je še nekaj "lahkih" zmag, med drugim v tretjem medsebojnem dvoboju porazil Kena Nortona, pa nato leta 1978 naletel na Leona Spinksa, ki je šampiona porazil. Seveda je hitro sledil "rematch", Ali je Spinksu vrnil, v osemdesetih še dvakrat stopil v ring, obakrat izgubil, leta 1980 proti Larryju Holmesu, pa leta 1981 proti Trevorju Berbicku. To je bil njegov zadnji dvoboj v karieri, v kateri je nanizal 56 zmag in 5 porazov.