Tokiču diši medalja

Vsekakor sta v ospredju obe posamični konkurenci, za povsem okrnjeni slovenski tabor s Tokičem in selektorjem Bojanom Rakom, ki je v vseh treh dosedanjih nastopih vodil slovensko srbsko dvojico Tokič-Karakašević, pa je daleč najbolj zanimiv razplet med najboljšo osmerico v igri dvojic.

Največ govora je o večernem dvoboju s turškima Kitajcema, ki sta bila doslej skorajda enako zanesljiva kot slovensko-srbska naveza. V osmini-finala sta Tokič in Karakašević s Francozoma Legoutom in Salifoujem porabila le 18 minut. Z izjemo uvoda v dvoboj je bil nadzor ves čas na strani "naše" dvojice, ki je bila znova zanesljiva. Največ vprašanj je bilo povezanih z nenadejanim sinočnjim (pre)hitrim izpadom Tokiča med posamezniki. Toda tudi to je slovenski olimpijec prek noči enostavno moral pozabiti. "Ni bilo enostavno, ampak je nekako šlo. Danes se precej bolje očutim kot sem se včeraj in res škoda je, da se nisva danes pomerila s Pavelko. Ampak to se ne da več popraviti. Uvod danes ni bil najboljši, toda ko sva se spogledala po zaostanku s 0:3, je v nama tlela le želja po uspehu. Naslednjih sedem točk je bilo dovolj. Eno priložnost sem zapravil, za drugo bom pregriznil mizo če bo potrebno. S "Karašem" sva po mojem druga dvojica Evrope, je pa res, da to morava dokazati tudi za mizo, imava lepo priložnost za večerni uspeh, ki pomeni kolajno, ampak ne bo enostavno. Najbrž podobno kot midva razmišljata tudi Kitajca v turškem dresu," je vidno bolj svež po dvoboju pripovedoval Bojan Tokič.

Tudi z Aleksandrom Karakaševićem ni bilo nobene težave okrog izjave. "Kako da ne bi dal izjave za slovenske medije. Pri vas sem bil neštetokrat na pripravah še v tistih 'jugo' časih. Jaz imam za sabo že nekaj kilometrine. V uvodu v ta dvoboj sem se kar malo ustrašil navala teh dveh Francozov, ampak sva vse hitro spravila v pravi ritem. Odigrala sva zares super. Bojan je svoje opravil odlično in res je vse odprto. Vsekakor je meni največji izziv po ekipnem obstanku med najboljšimi prav igra dvojic in večerni dvoboj s Turkoma. Levoroki Vang mi je dobro znan. Igra skupaj v ekipi z Grujićem in sem ga v mešanih dvojicah pred dnevi premagal pri nas v Subotici. Toda nikoli se ne ve, midva bova naredila vse, da se prebijeva do kolajne, ki je tako blizu," je mirno v svojem slogu razpredal ob koncu za mnoge zelo nepredvidljivi Karakašević, ki je seveda priimek in nadimek dobil po očetu Milivoju, ki se ga dobro spomnijo tudi ljubitelji namiznega tenisa in športa nasploh tudi pri nas.

In še nekaj je zelo zanimivo. Leta 1962 je evropski naslov v dvojicah že osvojila slovensko srbska naveza, ko sta v dresu z grbom nekdanje skupne države zmagala Janez Teran in Vojislav Marković (med dvojicami je bil evropski prvak tudi Edvard Vecko z Antunom Stipančićem, op.a.). Tudi tedaj je bilo prvenstvo v Nemčiji, in sicer v Zahodnem Berlinu.