Francoske navijače najbolj šokiral Hrvat

St. Denis je predmestje Pariza. Leži na severu francoske prestolnice, ima dobrih sto tisoč prebivalcev, danes pa bo v središču nogometnega dogajanja. Francoski nacionalni štadion Stade France je bil pred 21 leti zgrajen prav v tem mestecu, ki bo po letu 1998 gostilo še drugo finalno dejanje velikega nogometnega tekmovanja.

Začelo se je z visoko zmago s 4:0

Največji francoski nogometni štadion leži v severnem predmestju Pariza. Stade de France na svoje mikavne tribune sprejme nekaj več kot 80 tisoč gledalcev. Je največji nogometni objekt v Franciji, državna reprezentanca pa na njem na največjih tekmovanjih (SP 1998 in EP 2016), čeprav je odigrala že šest dvobojev, še ni izgubila.

Povezanost Francije in Stade de Francea na velikih tekmovanjih se je začela 18. junija 1998, ko so galski petelini zlahka napolnili mrežo Savdske Arabije (4:0) in napovedali boj za najvišja mesta. Pozneje so na domačih tleh tudi osvojili naslov svetovnega prvaka.

V četrtfinalu so stežka preskočili italijansko oviro. V sosedskem obračunu so bili boljši šele po izvajanju kazenskih strelov, gledalci pa po 120 minutah izjemnega taktičnega boja, ki je spominjal na dvoboj šaha, niso videli zadetkov. To je bila edina tekma, na kateri Francija na Stade de Franceu ni dosegla gola v rednem delu srečanja.

Na 142 nastopih dosegel dva zadetka, oba v polfinalu SP!

Veselje Francozov po enem izmed dveh zadetkov Liliana Thurama na srečanju s Hrvaško. V polfinalu SP 1998 se je Francija v St. Denisu pomerila s Hrvaško, domači navijači pa so na začetku drugega dela prvič (in za zdaj zadnjič) občutili, kako je zaostajati na Stade de Franceu. Slovenske južne sosede, ki so takrat prvič nastopili na svetovnem prvenstvu, je v 46. minuti v vodstvo popeljal Davor Šuker.

Zdajšnji predsednik Hrvaške nogometne zveze (HNS), ki mu je v domovini močno upadla priljubljenost, je zadel v polno, a se je nato prebudil strelski instinkt Liliana Thurama. Desni bočni branilec Francije je za reprezentanco odigral 142 tekem, dosegel pa dva gola. Oba na tekmi s Hrvaško, kjer je izkoristil napake kockastih pred kazenskim prostorom in dvakrat premagal Dražena Ladića.

Francijo je popeljal v finale, kjer je lažje od pričakovanega opravila s favorizirano Brazilijo (3:0). Javnost je zaploskala Zinedinu Zidanu in druščini, hkrati pa se čudila medlemu nastopu Ronalda.

Neosvojljiva trdnjava tudi letos

Stade de France je status neosvojljive francoske trdnjave obdržal tudi na letošnjem Euru. Gostitelji so v prvem krogu odpravili Romunijo z 2:1, vrata do zmage pa si odprli šele v izdihljajih srečanja, ko je z mojstrskim zadetkom za tri točke poskrbel Dimitri Payet.

Pred srečanjem ob odprtju prvenstva med Francijo in Romunijo se je na štadionu v St. Denisu zvrstil še kratek kulturni program.

Ko so se galski petelini drugič na tem Euru predstavili v St. Denisu, so zaigrali bolje in borbeno Islandijo odpihnili s 5:2. Prvi polčas so dobili kar s 4:0, drugega pa izgubili z 1:2. Tako so se v knjigo rekordov, ki povezuje francosko reprezentanco in Stade de France, vpisali tudi simpatični otočani.

Postali so edini, ki so na velikem tekmovanju dobili vsaj polčas proti gostiteljem na Stade de Franceu, a jim je bila to slaba tolažba, saj so Francozi po visokem vodstvu v nadaljevanju srečanja zaigrali rezervirano in varčevali moči za polfinale z Nemci. Elf so premagali v Marseillu (2:0), danes pa se bodo spet predstavili v St. Denisu. Na največjem štadionu, kar ga premore Francija, kjer je vse pripravljeno za ponovitev slavja iz leta 1998. Lahko Portugalska postane prva, ki bi na velikem tekmovanju na Stade de Franceu premešala štrene gostiteljem?

Slovenija presenetila Francoze, a ni zdržala do konca

Francoska reprezentanca pred četrtfinalnim srečanjem z Islandijo, ko se je nazadnje predstavila na Stade de Franceu. Da je Francija na Stade de Franceu premagljiva, dokazujejo mnogi porazi na prijateljskih dvobojih. Lani so varovanci Didierja Deschampsa tako izgubili proti Braziliji (1:3) in Belgiji (3:4). Pred 16 leti je na znamenitem štadionu, ki je gostil številne koncerte, dvakrat pa je bil prizorišče finala lige prvakov, gostovala tudi slovenska izbrana vrsta.

Pomerila se je s takrat aktualnimi svetovnimi prvaki, ki so istega leta postali še evropski zmagovalci. V prvem polčasu je Katančeva četa presenetila favorite in si hitro zagotovila vodstvo z 2:0, v drugem delu pa je popustila in v zadnjih sekundah srečanja dovolila gostiteljem, da so pripravili popoln preobrat in zmagali s 3:2.