Petek, 25. 10. 2024, 16.00
1 mesec
Intervju s kolesarko Urško Žigart
Karierna selitev Urške Žigart: Sprememba mi lahko samo koristi
Trenutno najboljša slovenska kolesarka Urška Žigart je v intervjuju za Sportal spregovorila o razlogih za menjavo ekipe (v sezonah 2025/26 bo kolesarila za belgijsko ekipo AG Insurance Soudal Team), vrhuncih in spoznanjih v sezoni 2024, ustanavljanju kolesarske ekipe Pika Team, odnosu s Tadejem Pogačarjem in težko pričakovanih, čeprav kratkih počitnicah na Sejšelih.
Urška Žigart maja letos v Rimu po koncu Dirke po Italiji Urška, pravkar ste se vrnili iz Belgije. Kako domače vam je novo okolje v ekipi AG Insurance Soudal? Se z dekleti poznate že od prej?
V resnici je zame vse skupaj precej novo. Zares poznam samo kolesarko (Alexandro Manly, op. a.), s katero sva prej vozili za ekipo Liv AlUla Jayco, ki pa je ni bilo v Belgiji, preostala dekleta pa poznam samo na videz. Poznam tudi športno direktorico, vse druge pa moram še spoznati. Povsem konkretno, naučiti se moram na primer, na koga se moram obrniti, če moram zamenjati verigo ali če potrebujem nove plašče za kolo, se pozanimati, kako je z logistiko, skratka čisto praktične stvari. Vse je na novo, odnosi, oprema, so pa občutki zelo dobri in se že veselim vsega, kar prihaja.
Zakaj ste se odločili za menjavo ekipe? Verjetno ste imeli možnost podaljšati tudi sodelovanje z ekipo Liv AlUla Jayco, v kateri ste bili štiri leta.
Da, imela sem možnost podaljšanja, sicer dokaj pozno, je pa tudi res, da nisem spraševala, kako je s podaljšanjem, saj sem imela na mizi še druge ponudbe in sem bila z njimi zadovoljna. Ampak ko sem dobila ponudbo za podaljšanje, sem morala kar konkretno razmisliti, kako naj se odločim.
V prejšnji ekipi ni bilo nič narobe, super smo se imele in hvaležna sem, da so mi pred štirimi leti dali priložnost, sem pa letos ugotovila, da nisem več najmlajša. Tudi zaradi zgodbe okrog olimpijskih iger (selektor Gorazd Penko je ni izbral za nastop na OI, op. a.) sem začela malo razmišljati in ugotovila, da res ne vem, kako dolgo se bom še videla v tem svetu, kako dolgo bom v tem uživala in do kdaj bom še napredovala, zato sem si rekla, da je mogoče napočil čas, da preverim, kaj še drugega obstaja. Priznati moram, da odločitev o menjavi ekipe nikakor ni bila lahka in morda bi se na kak drugi dan odločila drugače. Vseeno mislim, da mi lahko sprememba samo koristi.
Zadnjo dirko sezone Giro dell'Emilia je končala tik pod zmagovalnim odrom, na četrtem mestu. Je razlog za menjavo ekipe tudi v tem, da boste pri AG Insurance Soudal imeli večkrat proste roke, da boste lahko dirkali na svoj rezultat, da boste vi kolesarka, ki bo v ospredju?
Mislim, da po zadnjih dveh tretjinah letošnje sezone lahko rečem, da bi si kakšno tako priložnost zaslužila. V tej smeri so tudi potekali naši pogovori in teh priložnosti se veselim. Seveda je drugače, ko dirkaš na svoj rezultat, občutki so drugačni, vse je drugače, tako da bom to morala še malo raziskati, ampak za zdaj verjamem, da bo na podlagi naših pogovorov teh priložnosti v novi ekipi veliko več.
V letošnji sezoni ste nanizali kar nekaj odmevnih rezultatov, nazadnje četrto mesto na Dirki po Emiliji, deveto mesto v skupnem seštevku Dirke po Švici, pa 12. na Giru, naslov državne prvakinje v vožnji na čas in cestni preizkušnji. Je bila to vaša najuspešnejša sezona?
Sezona 2024 je brez dvoma sezona, v kateri sem najbolj uživala. Tako v napredku kot dirkanju. Morda sem se prejšnja leta preveč osredotočala na to, da moram napredovati v vožnji v skupini in na spustih, potem pa sem si letos rekla: "Nič, poskusila bom dirkati s tem, kar imam." In že to je s seboj prineslo napredek tudi pri drugih stvareh. Tudi rezultatsko se mi zdi, da se je končno začelo kazati, česa so moje noge sposobne, če je vse drugo urejeno, tako da ja, osebno sem s to sezono najbolj zadovoljna.
Na kaj ste najbolj ponosni? Pa ne mislim zgolj na rezultat, ampak na vse, kar ste pokazali na dirki, kako ste se borili, kako ste vztrajali, pripravili preobrat, morda tudi sebe presenetili v smislu, kaj vse zdržite …
Najbolj svež je spomin na dirko Giro dell'Emilia. To je bil super dan in čeprav sem naredila nekaj taktičnih napak, sem bila na koncu zelo blizu zmagovalnega odra (4. mesto, op. a.). Ponosna sem tudi na svoj nastop na Giru, kjer sem bila v vlogi pomočnice in kjer ni bila prioriteta, da dirkam na svoj rezultat, a sem bila še vseeno vedno zraven. Sicer pa mislim, da je bila največja zmaga zame osebno letošnja Dirka po Švici, ki sem jo končala na devetem mestu, s tem da sem se samo prvi dan počutila dobro, potem pa je šlo vsak dan slabše. Zadnji dan sem si rekla, da grem na vse ali nič, in na koncu mi je uspelo pripraviti preobrat (10. mesto v etapi, večino dneva je preživela v begu, op. a.).
S Špelo Kern in Urško Pintar na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Kaj pa cestna dirka na svetovnem prvenstvu v Zürichu, kjer ste sodelovali v begu in kljub res brutalnim vremenskim razmeram, ki jim mnoge kolesarke niso bile kos, vseeno vztrajali do cilja?
Da, tudi to je bil poseben dan. Zdaj, ko gledam nazaj, bi rezultatsko lahko iz dirke potegnila več (24. mesto, op. a.), če bi dirkala bolj zadržano, po drugi strani pa bi se mogoče lahko zgodilo, da bi ostala kje zadaj. Nikoli ne veš, kdaj in kje kdo pade, in lahko ostaneš kje zadaj.
Vesela sem tudi zato, ker sem vozila v ospredju in sem se malo pokazala ter, kot sem že prej omenila, zares dirkala. Zdi se mi pomembno, da vplivaš na potek dirke, da ne čakaš na poteze drugih, ampak sam prevzameš pobudo. Kar pa zadeve razmere na dirki za svetovno prvenstvo, nimam besed, tako težko je bilo. Sem pa opazila, da se znam na takšne razmere mentalno zelo dobro pripraviti, poleg tega imam tudi to srečo, da že od nekdaj bolje delujem v mrzlem kot toplem vremenu. Zdi se mi, da je veliko tudi v glavi, da tudi če te zebe, še vedno vztrajaš. Sem pa tudi jaz v zadnjem krogu že malo zmrznila (smeh, op. a.), ni bilo več prave svežine.
Seveda v pogovoru ne moreva brez omembe Tadeja Pogačarja, vašega partnerja, ki nikoli ne izpusti priložnosti, da poudari, kako veliko vlogo igrate v njegovem življenju. V nedavnem intervjuju za Nedelo je dejal: "Mislim, da bi Urška dosegla precej več, če bi bil jaz doma in gospodinjil." Kaj menite o njegovi izjavi?
Nisem vedela, da je to izjavil. Kaj naj rečem? Mislim, da on res vidi, da jaz sprejmem kakšen kompromis več kot on, a glede na njegovo ime, njegovo kariero in dosežke, mislim, da je to povsem razumljivo. Če bi se lahko vedno stoodstotno osredotočila samo nase, bi morda res dosegla več, se pa vseeno ne strinjam povsem z njegovo izjavo. Če ne bi bilo Tadeja v tem športu, bi tudi jaz imela veliko manj izkušenj, dobila bi tudi manj nasvetov in priložnosti. Če potegnem črto, mislim, da sem glede na to, da sva oba kolesarja, da sva, kdor sva, in da je Tadej pač Tadej, jaz vseeno na boljšem.
Tadej pogosto misli, da jaz precej več žrtvujem za najino skupno življenje kot on, vendar to ne drži. Res je, da kdaj pa kdaj, ko na treningu vozim za njim, bolj trpim, ali da pod prho preživim manj časa kot on, da lahko prej skuham – ampak to so majhne stvari, ki mi ne predstavljajo težave. V bistvu oba prispevava svoj delež, to je del najinega ravnovesja.
Izjava Tadeja Pogačarja o svoji partnerki Urški Žigart:
Tadej je že v izjemno čustveni izjavi po svetovnem prvenstvu dejal, da ogromno žrtvujete za njegovo kariero, vendar tega ne boste nikoli priznali.
Mislim, da oba vidiva, kaj narediva drug za drugega, in včasih se zdi, da je tisto, kar naredi partner zate, vredno več kot tisto, kar prispevaš sam. A verjamem, da je bolje razmišljati na ta način, kot pa misliti, da se eden bolj odreka kot drugi. To ustvarja pozitiven pogled na odnos, kjer oba ceniva trud drug drugega in se zavestno trudiva ohranjati ravnovesje.
Tadej je v intervjuju za Nedelo dejal tudi, da razmišljata o ustanovitvi ekipe Pika Team, ki bi združevala kolesarke od deklic do starejših mladink in bi bila sestrska ekipa Pogi Teamu, ki je namenjen mladim kolesarjem. Kdaj bo Pika Team, ki bo nosil ime po vašem vzdevku Pika, zaživel v praksi in kakšna bo vajina vloga pri tem?
Tadej in jaz sva si od nekdaj želela pomagati tudi dekletom. Kar zadeva ime ekipe Pika Team, moram priznati, da do letošnje sezone nisem videla sebe kot nekoga, ki bi lahko ustanovil svojo ekipo – še manj pa ekipo, ki bi nosila moje ime ali vzdevek. Sem pa letos, ob vseh dogodkih, ki so se zgodili, sem še bolj dojela, kako pomembno je nekaj vrniti slovenskemu kolesarstvu. Trenutno načrtujeva ustanovitev mladinske ekipe, ki bi združevala kolesarke od kategorije deklic do starejših mladink. Prav tako ne želiva zapostaviti starejših mladink, ki bi morale letos prestopiti v člansko kategorijo, zato želiva pomagati tudi njim. Če bo prihodnje leto dovolj kolesark za celotno ekipo, bova razmišljala tudi v tej smeri.
Seveda to ni preprosto, ne le zaradi finančnih sredstev, ampak tudi zaradi ljudi, ki jih potrebujemo za vodenje in usmerjanje ekipe. Denar je morda še najlažji del, težje je zagotoviti, da je vse skupaj na ravni, kot jo imajo v tujini. To zimo naju čaka še veliko dela na tem področju.
Se pravi, da bi Pika Team zaživel prihodnjo sezono?
Mogoče že z novim letom, vsaj z mlajšimi kategorijami. O članski ekipi za zdaj še nismo razmišljali, če pa bi se to zgodilo, bo verjetno morala biti posebej vodena. Ne govorim, da si midva želiva vse to nadzirati, bi si pa želela, da imajo tudi mlade kolesarke v Sloveniji tako podporo, tak odnos in takšne možnosti, kot je zdaj standard v svetu.
Tadej je trenutno v Združenih arabskih emiratih, kjer ima številne obveznosti z ekipo. Kdaj in kam se odpravljata na počitnice?
V nedeljo se mu pridružim na Bližnjem vzhodu, potem pa se bova za dober teden dni odpravila na Sejšele. Letos bova končno imela pravi dopust brez obveznosti. Oba že komaj čakava. Nekaj dni bova tudi v Sloveniji, da preživiva nekaj časa z družino, še brez strukturiranih treningov.
Kdaj začnete priprave na novo sezono?
Decembra imamo priprave v Španiji, februarja pa začenjamo novo sezono. Leto bo zelo hitro naokoli.
Preberite še: