Petek, 11. 10. 2024, 16.00
1 mesec
Nasvet za izlet v hribe (69.)
Strm vzpon po železarski poti na Uršljo goro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,36
Tik pod vrhom Uršlje gore je planinski dom, ki je ob koncih tedna odprt tudi v zimskem času.
Pred tednom dni smo vas v petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe povabili na Plešivec nasproti grebena Košute, tokrat pa vas na goro, ki ji tudi rečejo Plešivec, saj je njen vrh tik nad gozdno mejo neporaščen, plešast. Precej bolje jo poznamo kot Uršljo goro (1.699 metrov), najbolj obiskano goro na slovenskem Koroškem. Dom na vrhu je odprt, prihodnji konec tedna pripravljajo vsakoletni pohod Sto Uršk na Uršljo goro.
Cerkev Svete Uršule na Uršlji gori
Kordeževa glava, najvišji vrh Pece, je z 2.125 metri najvišja gora na Koroškem. Eden od simbolov te slovenske pokrajine. Še precej bolj pa je med koroškimi planinci in izletniki priljubljena dobrih 400 metrov nižja Uršlja gora (1.699 metrov). Na tem razglednem vrhu med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem stoji več kot 400 let stara cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Po tej so goro tudi poimenovali. Na Uršlji gori je tudi televizijski oddajnik, pa spomenik koroškim borcem, ki so padli v prvi svetovni vojni. In seveda planinski dom (1.680 metrov), ki je ob koncih tedna odprt tudi oktobra in vse do pomladi (od maja do konca septembra pa vse dni v tednu). Naslednjo nedeljo, 20. oktobra, dan preden goduje Uršula, Planinsko društvo Velenje organizira zdaj že tradicionalen pohod Sto Uršk na Uršljo goro. Vsaka Urška, Uršula, Urša bo prejela majico.
Poglejte, kako je videti železarska pot na Uršljo goro:
Ivarčko jezero in pogled navzgor proti oddajniku na Plešivcu
Markiranih pešpoti oziroma izhodišč za turo na Uršljo goro je več. Če si želimo pohod nekoliko skrajšati, se lahko po gozdni cesti zapeljemo do Poštarskega doma pod Plešivcem (dve uri in pol), od koče na Naravskih ledinah (ura in pol) ali do zapornice pod Malih vrhom (50 minut). A mi vam kot običajno raje predlagamo pot iz doline, da se izognemo vožnji po makadamu in težavam pri parkiranju in da nenazadnje z več višinskimi metri naredimo nekaj za svoje telo. Tako smo izbrali izhodišče pri Ivarčkem jezeru (633 metrov) z veliko parkirnimi mesti, do kamor so letos cesto na novo asfaltirali, torej iz vasi Kotlje, ki se nahajajo med Ravnami in Slovenj Gradcem.
Na začetku pešpot preči dva hudournika, ki sta lani v ujmah tu nosila precej materiala.
Pot je lepo označena in se kmalu postavi pokonci.
Od jezera se vidi oddajnik na Uršlji gori in že tu nam postane jasno, da bo to vzpon z veliko začetnico. Čaka nas 1.060 višinskih metrov, in to v vsega petih kilometrih. Po oznaki na prvi tabli bomo potrebovali dve uri in 45 minut. Markirana pot se začne pri krožišču pred Ivarčkim jezerom, kjer nas tabla usmeri na gozdno cesto. Povzpeli se bomo po tako imenovani železarski poti. Po nekaj minutah nas markacije usmerijo na pešpot. Potočka, ki ju prečimo, sta med lanskimi ujmami tu postala prava hudournika, a je pot zdaj normalno prehodna. Nekaj višje se vrnemo na makadamsko cesto, pod zadnjo kmetijo. In po cesti naredimo ovinek mimo kmetije.
Zgornja tretjina vzpona poteka po SPP, pešpoti številka 1.
Na vrhu travnika se vrnemo v gozd in pešpot se kaj hitro pošteno postavi pokonci. Čeprav se ne vzpenjamo v kamnito visokogorje, pa je prava hribovska kondicija za to turo vsekakor potrebna. "Zaj*** je, če je pa ženska," mi je malo za šalo malo zares dejal planinec, ko sva se srečala na najstrmejšem delu vzpona in oba pošteno lovila sapo. Se pa lahko približno na pol poti, ko prečkamo gozdno cesto, spočijemo na klopci ob pešpoti. Ne pozabite, tudi zdaj, ko ni več tako vroče, na takem vzponu v nahrbtniku ne sme manjkati nekaj litrov vode.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTube.
Na dveh tretjinah vzpona strmina popusti, z leve se priključi pot od Poštarskega doma pod Plešivcem, od tu zdaj hodimo po Slovenski planinski poti, po pešpoti številka 1. Višje se za krajši čas vrnemo na makadamsko cesto, na serpentini v levo pa se desno v gozd odcepi bližnjica po pešpoti. Ko vendarle pridemo iz strnjenega gozda, se nam pokažeta cerkev Svete Uršule in oddajnik. Do vrha imamo še deset minut. Če ste hitri, ste lahko na vrhu že v dveh urah.
Ko pridemo iz strnjenega gozda, se nam odpre pogled proti vrhu s cerkvijo in oddajnikom.
Izhodišče: Ivarčko jezero (633 metrov)
Višinska razlika: 1.060 metrov
Zahtevnost: tehnično nezahtevna, a strma markirana pot
Na vrhu je križ.
Za cerkvijo je planinski dom, ki ima v notranjosti sto sedežev in več kot sto tudi zunaj. Od tu se nam odpre pogled v smeri juga na Mislinjsko, Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino. Do vrha, kjer je večji križ, pa se je treba še sprehoditi po uravnanem vršnem grebenu mimo oddajnika. Proti levi, torej proti zahodu, uzremo Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Peco … S samega vrha, od križa, pa sta v smeri severa pod nami Mežiška dolina in naše izhodišče Ivarčko jezero.
Pogled proti zahodu, proti Raduhi in Savinjskim Alpam
Sestopimo po poti pristopa.
