Četrtek, 8. 9. 2022, 8.34
9 mesecev, 2 tedna
NAPOLNI DAN Z ENERGIJO
"Nismo takšna črna ovca, kot nam številni očitajo"
Trajnostno urejen promet zagotavlja kakovosten razvoj turizma. V turističnih konicah, ko prometna infrastruktura ni dovolj zmogljiva za ves promet, ki se steka v turistična območja, se začnemo zavedati, kako pomembna je prometna urejenost za konkurenčnost turistične ponudbe.
Bohinj je občina z največ površine v Triglavskem narodnem parku, ki je poimenovan po najvišjem slovenskem vrhu Triglavu, Je edini narodni park v Sloveniji. Namenjen je ohranjanju ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin. Predstavlja nekaj najdragocenejšega, kar Slovenci premoremo. Triglavski narodni park upravlja Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP).
O prometni ureditvi v Triglavskem narodnem parku, kamor smo se pripeljali z okolju prijaznim električnim Peugeotom e-2008, smo se pogovarjali z Majdo Odar, ki skrbi za izobraževalne vsebine v okviru Javnega zavoda Triglavski narodni park. Urejanje prometa je izziv za vsa turistično razvita območja, ki morajo težave začeti reševati pravočasno, tudi zato, da se domačini v svojem kraju dobro počutijo. "Obiskovalci prihajajo in odhajajo, domačini pa tu živijo. Triglavski narodni park moramo razumeti tudi skozi dejstvo, da če se domačini dobro počutijo v parku, je zelo veliko narejenega za samo podobo parka. Če se domačini v tem prostoru dobro počutijo, tudi goste lepše sprejmejo. Pristop, da je ta prostor dragocen, seveda ni samoumeven. Skupna zavest o varovanju tega prostora je vedno močnejša," je povedala Majda Odar.
Majda Odar: "Obiskovalci prihajajo in odhajajo, domačini pa tu živijo. Skupna zavest o varovanju tega prostora je vedno močnejša."
Prihodnost je v trajnostnih oblikah turizma
Podnebne spremembe vedno bolj čutimo na lastni koži. Konce tedna in dopust želimo vsi preživljati na prijetno hladnih gorskih točkah, kar ustvarja velik pritisk na okolje, še posebej ozračje je obremenjeno z izpusti toplogrednih plinov zaradi obilice prometa.
Podnebnim spremembam se morajo prilagajati tudi v gorskih predelih, kjer veliko vlagajo v trajnostne oblike turizma.
Med ukrepe za umirjanje prometa spada tudi spodbujanje uporabe električnih vozil, ki manj obremenjujejo okolje kot klasična vozila, in s tem tudi povečanje števila električnih polnilnic ter ureditev parkirišč, ki omogočajo polnjenje električnih avtomobilov.
Promet je v gorah med najpogostejšimi viri izpustov toplogrednih plinov. Zato so oblikovali projekt e-MOTICON (Transnacionalna strategija za interoperabilno družbo in mreženje na območju Alp), ki ga sofinancira Program Interreg Območje Alp 2014–2020. S tem projektom želijo spodbujati podporne ukrepe trajnostne mobilnosti s strani javnih uprav v sodelovanju z gospodarstvom, predvsem na področju uvajanja e-mobilnosti, širjenja interoperabilnosti in mreženja električnih polnilnic.
Javne električne polnilnice so na voljo v krajih na obrobju Julijskih Alp (Bovec, Kobarid, Tolmin, Podbrdo, Ribčev Laz, Bled, Radovljica, Žirovnica, Lesce, Jesenice in Kranjska Gora).
Letos je TNP preko podnebnega sklada Ministrstva za okolje in prostor RS dobil sredstva za nakup e-vozila. Lokalnim skupnostim bi želeli omogočiti nakup električnega kombija, ki bi ga uporabljali za izvajanje turističnih prevozov v poletni sezoni. Poleg turističnih prevozov pa bi bil kombi prioritetno namenjen prevozom domačinov za potrebe obiskovanja šole, zdravstvenega doma,…. Še zmeraj so v postopku nabave, dejstvo pa je, da si želijo prek podnebnega sklada omogočiti nakup čim več vozil.
Pred časom ni bilo mogoče dobiti tako močnih električnih vozil, da bi zmogli prevoziti mangartsko cesto. To z zdajšnjimi električnimi vozili ni več težava, saj imajo tako močne motorje, da lahko prevozijo več voženj v enem dnevu. Veliko cest je tudi takšnih, da z velikimi avtobusi ali z rednimi linijami niso dostopne, zato so bolj praktična vozila kombiji.
"Z električnimi kombiji, financiranimi preko podnebnega sklada (MOP), bi lahko izvajali nadstandard, ki prebivalcem narodnega parka po zakonu pripada," je dodala sogovornica, ki se z javnim prevozom tudi sama večkrat odpravi na izlet in tako izkoristi določene prednosti življenja v Triglavskem narodnem parku.
Do narave prijazno vozilo
Tudi uprava Javnega zavoda TNP uporablja nekaj električnih vozil, ki so prijazna do okolja. Tudi novo električno vozilo Peugeot e-2008: je kompakten, zmogljiv, dinamičen in učinkovit SUV z električnim motorjem in dosegom do 345 kilometrov. Peugeot s tem avtomobilom dokazuje, da gre za e-avto, ki je še kako uporaben, tudi za izlete v hribe.
Peugeotova vozila na stoodstotno električni pogon združujejo inovativen dizajn, učinkovito varstvo okolja in najsodobnejše tehnologije. V električnih vozilih znamke Peugeot boste lahko uživali v novi ravni voznega udobja, zahvaljujoč njihovim motorjem in zmanjšanim vibracijam.
Letošnja sezona bo prekosila vse dozdajšnje
Povečan turistični obisk Julijskih Alp prinaša tudi negativne posledice, kot sta gneča in neurejen promet. V poletnih mesecih se promet tudi do trikrat poveča glede na preostali del leta.
Leta 2019 so zabeležili do takrat največ obiskov TNP: štiri milijone nočitev, milijon in pol prihodov, kar kaže na več kot stoodstotno povečanje števila obiskovalcev v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti.
Leto 2020 je bilo veliko bolj umirjeno, kar se tiče nočitev, glede dnevnih prihodov pa absolutno ne, ker smo si v času korone vsi želeli veliko gibanja v naravi. Na marsikateri lokaciji, kjer spremljajo obiskovalce tudi z avtomatskimi števci, so vedeli, da bo leto 2020 zabeleženo kot bolj obiskano od leta 2019, predvsem na račun dnevnih gostov – še posebej v Lepeni, Tamarju in dolini Vrata. To je bila logična posledica turističnih bonov in enodnevnih obiskovalcev.
Tudi obiskanost leta 2021 se je gibala v okviru povprečnih statistik, letos pa vse kaže, da bodo številke dodatno poskočile. "Končnih statistik še nimamo, po uporabi kapacitet sezonskih avtobusnih linij ali glede na rezervacije pa smo že spomladi vedeli, da bodo številke zelo visoke," je dodala Maja Odar in povedala, da je to za območje, kjer turizem generira razvoj in možnosti za življenje, tudi nujno.
Po njenem mnenju bo obiskovalcev gora vedno več, saj temperature naraščajo, globalno segrevanje je tukaj, vse informacije so dostopne na telefonih, vsi hočemo biti "fit" in gremo tudi zato radi v gore: "Kar je vse povsem v redu, samo sistem usmerjanja obiska mora slediti varovanju naravnega okolja in dobrobiti domačinov, torej slediti ciljem narodnega parka."
Prometno najbolj obremenjeni deli TNP
JZ TNP si v sodelovanju z občinami prizadeva umirjati promet s spodbujanjem javnega prevoza in urejanjem parkirišč, ki so zaradi različnega lastništva in režima uporabe različno opremljena.
Večina parkirišč v TNP je v alpskih dolinah ter ob pomembnejših naravnih vrednotah in objektih kulturne dediščine.
Pri razumevanju prometa v narodnem parku uprava izpostavlja, da je ključnih pet državnih cest, ki so v upravljanju ministrstva za infrastrukturo. To so cesta čez prelaz Vršič, mangrtska cesta, obe cesti na Pokljuko – iz Bohinja in z Bleda, cesta v dolino Vrat in južna obala Bohinjskega jezera. Te ceste so prometno najbolj obremenjene. Tudi državna cesta v Radovno je zelo prometna, vendar zaradi svoje zelo izrazite prehodnosti ob tej cesti skoraj ni mogoče parkirati. Na teh cestah tudi najintenzivneje pripravljajo študije za umirjanje prometa.
Veliko zelo pomembnih cest, tudi tistih končnih, kot je na primer cesta na planino Blato, je občinskih. Zakonodaja glede državne ceste je povsem drugačna od tiste glede občinskih cest. Na državni cesti ne moreš omejevati prometa, niti ne moreš pobirati cestnine. Lahko sicer pobiraš parkirnino in ponudiš javni prevoz. Pobiranje parkirnin je smiselno, dokler občina vrača ta denar nazaj v infrastrukturo in prevoze, ki jih lahko uporabljajo tudi domačini.
Dve cesti, kjer je promet že zgledno urejen
Mangrtska cesta je v tem pogledu že dve leti zelo dobro urejena. Ima namreč omejen dostop z osebnimi vozili skladno s številom parkirnih mest na sami cesti, ki jih je približno sto, tako da za planince, ki prihajajo zelo zgodaj zjutraj, sploh ni težav. Ta ukrep je bil narejen zaradi varnosti, dostop pa je omejila družba RS za upravljanje infrastrukture (DRSI). Že tretje leto zapored se na njej izvaja javni prevoz in glede na naravo ceste so ljudje tudi hvaležni, da je to omogočeno.
Drug primer je dolina Vrata, kjer so omejili število vozil, kar še ni čisto končna rešitev. Uredili so semaforje zasedenosti parkirišč, precej velika sprememba je uvedba javnega prevoza v poletnih mesecih v dolini Vrata, kjer vsak dan vozi vsaj pet avtobusov, v visoki sezoni pa osem dnevno. Avtobusi so velikokrat polni, sicer pa se z enim v povprečju prepelje od 20 do 30 ljudi. Po besedah Majde Odar zagotovo manjka še končen korak, to je prepoved dostopa v dolino z zapornico, ko se parkirišče zapolni. "Vsi ti koraki so samo koraki na poti do končnega cilja, ker je zelo težko kar čez noč uvesti zelo strog sistem. Situacijo je treba prilagajati, predvsem pa komunicirati sproti," je še povedala sogovornica.
Tudi bohinjska občina ima z južno cesto Bohinjskega jezera zelo drzne načrte. Načrtuje se omejitev dostopa na območju (bodočega) novega hotela Zlatorog za izletniški promet, razen za tiste, ki tam prenočujejo. "Cesta v samem Ukancu je občinska, tako da ukrep ni tako zahteven. Želimo si, da bi se ob turističnih vrhuncih promet proti Ukancu omejeval že v Ribčevem Lazu," je dodala Majda Odar.
Južna obala Bohinjskega jezera je prometno zelo obremenjena.
Javni prevozi kot nov način transporta v alpskih dolinah
Na območju Julijskih Alp je letos potekalo 30 javnih avtobusnih linij, kar je veliko več v primerjavi z obdobjem pred petimi leti, ko je Bohinj – kot prvi – šele začenjal s tem. Glavni financer javnih prevozov so občine in turizmi/destinacije, v letošnjem letu precejšen del prispeva tudi Javni zavod TNP.
Uporaba javnih prevozov na območju Julijskih Alp je nekaj, česar se moramo šele navaditi, saj se svojim navadam nismo pripravljeni kar tako odreči. "Če si se pripravljen malce prilagoditi in oditi na pot, ko so na voljo avtobusi, imaš na koncu veliko zadoščenje, da si naredil nekaj za naravo in skupnost. Zelo znan gorski vodnik Gregor Kofler tudi za prevoz svojih strank uporablja izrecno javni prevoz. Tako pokaže, da je mogoče narediti nekaj za naravo, ne glede na zgodnjo jutranjo naravo začetka svojih vodenih tur," je povedala Majda Odar.
"Brez turizma bi bili ti kraji precej prazni"
Majda Odar: "Pred petimi leti so opravili raziskavo, koliko časa si ljudje vzamejo za obisk Triglava. Presenetljivo je bilo samo 40 odstotkov ljudi takšnih, ki prespijo. Ostali celotno pot opravijo v enem dnevu, kar veliko pove o tem, koliko je vseh obiskovalcev Triglava."
Domačini si želijo še več prevozov izven glavne sezone. "Kot pravi nekdanji direktor Javnega zavoda TNP Janez Bizjak in velik poznavalec mednarodnega alpskega prostora – Alpe so bile v preteklosti zmeraj prostor revščine, turizem je prinesel prosperiteto, brez turizma bi bili ti kraji precej prazni, izseljeni. Ni treba iti daleč, pa prideš v odročne doline, kjer so zapuščene cele vasi. Moramo biti samokritični in na celotno situacijo pogledati uravnoteženo. Če bi se uredili dostopi v doline, bi se marsikaj uredilo tudi v visokogorju, v smislu, da bi se zmanjšal pritisk na visokogorje," je poudarila sogovornica.
Julijske Alpe kot vzorčna regija za trajnostno mobilnost
"V tujini je kar nekaj zaprtih krajev za promet, kot sta Zermatt in Saas Fee. Težko si predstavljamo, da bi za promet zaprli nekaj najbolj turističnih krajev na območju TNP, to je v tem trenutku prevelika ekskluzivnost. Ljudje so po svoje v tem trenutku izredno prikrajšani za svobodo gibanja, če so iz Bohinja in imajo službo v Kranju. Pot skozi Bled je naporna. Zaenkrat se sprejemajo spremembe na tej ravni, da je vseeno kraj pretočen in ne povsem zaprt. Tako striktna ureditev bi bila v TNP primerna mogoče za Ukanc ali v zatrepih nekaterih dolin, kot je Zadnja Trenta ali podobno. Vendar moramo najprej prešteti parkirna mesta in urediti dostope in ceste ter stremeti k temu, da se ljudi usmerja na druge načine prevoza," je pojasnila Majda Odar.
Pri omejevanju dostopa na državnih cestah niti nismo tako zelo osamljen primer. Na splošno je v vseh alpskih državah velik izziv, kako urediti promet. Letos pozimi je bil sprejet nov zakon o cestah, ki zdaj stoji.
"Ko se je sprejel, je bil to zelo velik korak naprej, kajti tudi v drugih alpskih državah tak zakon sprejemajo že dolgo časa, pa nikamor niso prišli. Tako da nismo takšna črna ovca, kot nam očitajo številni, saj tudi v tujini ne teče vse gladko. Gre za spremembe navad. Spomnimo se, kako grozno nam je bilo tudi, ko se je za promet zaprl Prešernov trg v Ljubljani," spomni Majda Odar.
Urejena destinacija prisega na digitalizacijo
Informacije prek pametnih telefonov so v dobi digitalizacije ključne. Določene destinacije prek interneta sporočajo zasedenost parkirišč, letos so celotne Julijske Alpe skupaj s TNP in sofinanciranjem podnebnega sklada preko Ministrstva za okolje in prostor RS pristopile k digitalizaciji voznih redov, kar je še ena od nalog, ki pritičejo urejeni destinaciji. Na voljo mora biti iskalnik voznih redov za določeno lokacijo. Pri tem računajo na pomoč Ministrstva za infrastrukturo RS, da bodo lahko v sistem vključili tudi vozne rede rednih javnih linij.
