Petek, 24. 5. 2024, 15.30
5 mesecev, 1 teden
Nasvet za izlet v hribe (51.)
Pohod prek Pohorja do Črnega jezera in slapa Šumik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
Veliki Šumik velja za najbolj vodnat slap v Sloveniji. Visok je sicer le 24 metrov.
V teh dneh je zaradi cvetenja narcis množično obiskana Golica, a Slovenija ponuja številne pešpoti, kjer ob lepotah narave najdete tudi mir. Ste za raziskovanje pohorskih gozdov? Minulo soboto si kljub lepemu vremenu ob Črnem jezeru in na poti do pragozda Šumika srečal le peščico pohodnikov. Pohod do Črnega jezera je lahko družinski izlet. Sestop do Velikega Šumika pa velja za zelo zahtevnega. Preberite, na kaj je treba biti pozoren.
Obisk Črnega jezera je dodaten razlog, da za pohod do Šumika izberemo izhodišče na Treh kraljih ali pa Osankarici.
Pohodništvo na Pohorju kondicijsko ni tako zahtevno. A če se ne prehodi veliko višinskih metrov, se pa zato lahko toliko več dolžinskih kilometrov. Na opisani poti tako naredimo kar 16 kilometrov, pa sploh ne bodo dobili občutka, da smo jih prehodili toliko. Višinskih metrov je namreč samo okoli 400, od tega 300 ob vrnitvi. Čar hoje na Pohorju so neokrnjeni gozdovi, na tem pohodu pa obiščemo še dve naravni posebnosti – Črno jezero in Šumik.
Na Tri kralje radi poganjajo tudi kolesarji. Zanje je tu cilj vzpona, za pohodnike pa se tu začenjajo številne poti po Pohorju.
Pohorsko Črno jezero je sicer umetnega nastanka, saj je v 19. stoletju nastalo ob zajezitvi potoka, da so lahko nato desetletja splavljali hlodovino po drčah. So pa vodo zajezili v naravni kotanji na enem od pohorskih šotnih barij. Je največje pohorsko jezero (veliko 1,2 hektara). Značilno barvo mu daje debela plast temnega mulja. Šumik pa pravzaprav ni samo najbolj vodnat slap pri nas, torej Veliki Šumik, ki je visok 24 metrov, temveč gre tudi za pragozd, 19 hektarov naravnega bukovo-jelovega gozda na najbolj strmem delu soteske reke Lobnice. To je zaščiten rezervat. Pod Velikim Šumikom sta še Mali Šumik in Vernski slap. Po dežju pa bo s pobočij soteske proti Lobnici teklo še precej hudourniških potočkov.
Poglejte, kako je videti pot s Treh kraljev do Črnega jezera in Velikega Šumika:
Pot je lepo markirana.
Možnih izhodišč za dostop do Črnega jezera in Šumika je več. Do Črnega jezera lahko krenemo z Osankarice (nekaj kilometrov makadamske ceste), raje pa kar parkiramo na Treh kraljih na Pohorju, kjer se končna asfaltna cesta iz Slovenske Bistrice. To je tudi znani kolesarski klanec, pred nekaj leti je bil na Treh kraljih tudi cilj kraljevske etape na kolesarski dirki Po Sloveniji. Do rezervata Šumik se pravzaprav lahko pripeljemo z avtomobilom, a to pomeni več kilometrov gozdne makadamske ceste z Areha. Od Ruške koče na Arehu je tudi markirana pešpot, ki vzame okoli dve uri. Tako kot tudi pohod s Treh kraljev, ki ga opisujemo v nadaljevanju.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
V pohorskih gozdovih vedno najdemo mir.
Na Treh kraljih (1.181 m) se ob vrnitvi lahko tudi okrepčamo, je pa to dobro izhodišče tudi zato, ker ne manjka parkirnih mest. Pod cerkvico Sv. Treh kraljev je informacijska tabla s številnimi potmi po Pohorju s tega izhodišča. Mi sledimo slovenskim markacijam, pa tudi Urškini in Šumikovi poti. Za cerkvico pohod začnemo po položnem, smučišču navzgor. Pri manjši postaji ARSO prečimo smučarsko progo in nadaljujemo po povezovalni progi. Sredi le te nas velika tabla z napisom Črno jezero usmeri na desno, tako prečimo to progo, nato sedežnico in še tretjo progo. Od tam pa nas pešpot vodi samo še skozi gozd. Mimo Urškinega križa se pot še rahlo spušča, po dobre pol ure pa smo na razpotju. Levo je pot do Črnega jezera, naravnost naprej proti Šumiku.
Sami lahko izberete, kam boste šli prej. Sam sem šel do jezera, bilo je še 15 minut hoje, zložen spust. V zgodnjih jutranjih urah boste na Črnem jezeru (1.196 m) skoraj zagotovo sami, uživali boste v zvokih vetra in ptic.
Črno jezero je največje jezero na Pohorju.
Na tem razpotju gozdnih vlak, kjer poteka sečnja, krenemo desno.
Po krajšem počitku se vrnemo po poti do razcepa in krenemo levo proti Šumiku. Pot se še naprej zložno spušča, prestopiti bo treba nekaj podrtega drevja, po dežju zna biti kakšen odsek poti tudi blatnem (kjer poteka spravilo lesa). Se pa spustimo toliko, da iglavce zamenjajo listavci. Pot je večino časa lepo markirana, nekaj pozornosti je treba nameniti samo, ko pridemo do dela, ker poteka sečnja. Tam se držimo desne, saj je na razcepu precej težko opaziti markacijo.
Opozorilo pred sestopom do Šumika
Po približno uri hoje s Črnega jezera dosežemo makadamsko cesto z Areha in po nekaj nadaljnjih minutah še spodnjo. Prečkamo tudi potok Kraljščica. Pod spodnjo cesto se začne pragozd Šumik. Ta točka se imenuje Pri Bajgotu (1.050 m), nekateri se do sem pripeljejo, saj je tu tudi prostor za piknik. Ko prečkamo cesto, se markirana pešpot nadaljuje ob reki Lobnici. Pot je sprva še nezahtevna, nas pa hitro pričaka opozorilna tabla, da sledi zahtevna planinska pot. Sami presodimo, do kam se bomo spustili, česa smo zmožni in kako opremljeni.
Izhodišče: Trije Kralji na Pohorju (1.181 m)
Višinska razlika po poti: 400 metrov (v obe smeri)
Čas pohoda: dve uri v vsako smer (16 km)
Zahtevnost: do pragozda Šumik lahka markirana pot, sestop ob Šumiku zahtevna
Ozka steza ob Lobnici se strmo spusti, nekajkrat je treba prečkati še hudourniške potočke.
Veliki Šumik
Za sestop (20 minut) in nato vzpon nazaj ob Velikem Šumiku je potrebna dobra planinska obutev in precej pazljivosti. Posamezni odseki so res strmi, predvsem pa obstaja nevarnost zdrsa zaradi spolzkosti. Pot namreč po deževju, ki ga v zadnjih tednih ni manjkalo, prečka več hudourniških potočkov, ki se po pobočjih spuščajo proti Lobnici. So pa vsa kritična mesta varovana z jeklenicami, klini in skobami. Zadnjih nekaj metrov do vznožja Velikega Šumika (950 metrov nadmorske višine) je res precej strmih, če je tudi zelo mokro, se je pametneje ustaviti in obrniti. A že tam bo pogled na ta bučni slap lepa nagrada za prehojeno pot. Trenutno je še posebej vodnat.
Ne pozabimo, da vrnitev na izhodišče ne bo nič krajša od poti do sem. Najprej se je treba povzpeti nazaj so Bajgota, nato nas čaka še uro in pol za šest kilometrov in pol ter skoraj 300 višinskih metrov za še drugo prečenja Pohorja. Ker gre za poldnevi pohod, lahko izlet podaljšamo še z obiskom Bistriškega vintgarja nad Slovensko Bistrico.
