Petek, 16. 8. 2024, 15.00
3 mesece, 1 teden
Nasvet za izlet v hribe (63.)
Virnikov Grintovec, vzpon na izjemen razglednik, kjer rastejo gobe #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
Ledeniške doline sredi Alp so pravljične in so izhodišča za številne planinske ture. Na Jezerskem izbire ne manjka, so pa tudi krajši pohodi pravi kondicijski izziv. V petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe vas peljemo na Virnikov Grintovec (1.654 metrov). Osemsto višinskih metrov, dve uri vzpona, razgledi pa za čisto desetko (kar prepričajte se z ogledom zgornjega videoposnetka!). Noge bodo sicer kar trpele. Še kakšen meter več pa boste naredili, če ujamete trenutek, ko rastejo gobe.
Izhodišče ture pri cerkvi Sv. Ožbolta na Zgornjem Jezerskem s kuliso severnega ostenja Kočne
Jezersko je bilo po ledeni dobi, ko je ledenik izdolbel še danes pravljično dolino Ravenske Kočne, eno veliko jezero. A je voda prebila moreno in odtekla v dolino. Današnje Planšarsko jezero je umetnega nastanka. Na Zgornje Jezersko zlahka pridete na večdnevni aktiven oddih. Že sam sprehod po Ravenski Kočni je nepozaben. Možnosti za pravo pohodništvo pa tu sploh ne manjka. Češka koča pod Grintovcem in Dolgim Hrbtom je klasika, kočo na Ledinah letos prenavljajo (ste letos že glasovali za vašo najljubšo planinsko kočo?), izvrsten razglednik je Goli vrh (veste, zakaj mu rečejo tudi Kačji vrh?). Te tri ture niso dolge, vendar so precej strme. Tehnično precej zahtevnejši je vzpon na Veliko Babo. Na drugi strani Jezerskega pa sta dva manj izrazita vrhova, oba del grebena Karavank, a sta prav tako kondicijsko pravi podvig. Pristop na Pristovški Storžič smo že opisali, tokrat je na vrsti sosednji Virnikov Grintovec (1.654 metrov).
Poglejte, kako je videti krožna pot na Virnikov Grintovec:
Vzpon je strm, zložen, strm, zložen ...
Vzpon na Virnikov Grintovec se začne pri cerkvi Sv. Ožbolta v vasi Zgornje Jezersko (880 metrov), kjer je mogoče pri pokopališču tudi parkirati. Za cerkvijo (jutranji pogled na severna ostenja Jezerske Kočne je vrhunski) se povzpnemo še nekaj deset metrov po asfaltni cesti, za zadnjo stavbo pa se tik pred lesenim plotom, ki omejuje spodnji pašnik, začne pešpot. Ob pašniku je pot sprva še zložna, a se bo kmalu za krajši čas po širši vlaki postavila pokonci. Za zadnjo domačijo se markirana pot vrne v gozd. Začne se vse strmejši vzpon pod Žmitkovim špicom in Žmitkovim vrhom. Pot sicer vmes postane položna, ko se za krajši čas vrnemo na gozdno cesto.
Višje ko smo, lepši je pogled na Jezersko in Kamniško-Savinjske Alpe.
Na vršnem grebenu pot postane kamnitejša.
In nato znova strm breg, ko se nam na večjem poseku odpre pogled nazaj na severna ostenja Kamniško-Savinjskih Alp (od Kočne prek Grintovca, Dolgega hrbta do Skute in Rink). Še enkrat se vrnemo na gozdno cesto, ki je za krajši čas precej strma, nič prijazna za vzpon. Na cesti sledi križišče, ki ni markirano, tam zavijemo levo. Kmalu zatem se vrnemo na pešpot, sledi pa naslednji zložen del ture. V manj kot uri in pol smo na sedlu Žingerc (1.345 metrov), ko torej dosežemo mejni greben. Prek meje gre pot v desno proti planini Roblek, mi pa nadaljujemo levo po sami meni na naš cilj (avstrijske planinske table), ki je oddaljen še 40 minut.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Na vrhu s pogledom proti Košuti
Vzpon ima res zanimiv profil: strmo, položno, strmo, položno ... In zdaj smo znova na strmem delu ali še bolje, pri kalvariji. Za kakšnih 20 minut se klanec res postavi pokonci. Zaključek vzpona pa se nato zložno vzpenja po grebenu, po ponekod kamnitejši poti, kjer je potrebne nekaj previdnosti. Vendar smo že tik nad gozdno mejo, tako da se pogledi začnejo odpirati na obe strani Karavank.
Pogled z Virnikovega Grintovca na Storžič
Pogled na Jezersko in KSA (desno Kočne, nato si sledijo Grintovec, Dolgi hrbet, Skuta, Rinke, Velika Baba)
Virnikov Grintovec oziroma Kleiner Grintoutz (1.654 metrov) osvojimo v približno dveh urah (800 višinskih metrov na vsega štirih kilometrih dolžine). Ob lepem vremenu so razgledi za čisto desetko. V smeri jugovzhoda je pod nami Jezersko in nasproti že prej omenjene severne stene Kamniško-Savinjskih Alp. Proti jugu bomo prepoznali Storžič. V smeri zahoda oziroma severozahoda je greben Košute, od tu morda najlepše vidimo, da je res dolg kar deset kilometrov, od najbližje Tolste Košute do najbolj oddaljenega Velikega vrha, kamor smo vas povabili nedavno. V smeri severa je v zamejski Sloveniji še en lep razglednik, Ojstrc oziroma Hochobir (turo nanj opišemo naslednji petek). Proti severovzhodu pa nam je najbližji le nekaj višji Pristovški Storžič.
Izhodišče: Zgornje Jezersko (880 metrov)
Višinska razlika po poti: 800 metrov
Čas za vzpon: dve uri
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot (kondicijsko delno zahtevna)
Pogled na desetkilometrski greben Košute. Desno je Tolsta Košuta, nato Košutnikov Turn, nato pogled sega vse do Kladiva in Velikega vrha.
Morda najdete tudi kakšno lisičko.
Najhitrejši sestop je po poti pristopa. Lahko pa si sicer poldnevno turo malo podaljšamo in na sedlu Žingerc krenemo levo na avstrijsko stran (smer Korte). Po nekaj minutah se držimo desne in nadaljujemo po gozdni cesti proti planini Roblek. Še pred planino Roblek na križišču gozdnih cest pri razgledni klopci zavijemo desno navzdol in se v dolino vrnemo po sicer precej dolgi in vijugasti makadamski cesti (ta sestop ni markiran). Ta se konča pod domačijo Roblek, nedaleč od Planšarskega jezera, torej nas čaka še kilometer in pol hoje ob glavni cesti do izhodišča na Zgornjem Jezerskem. Tak krog skupaj nanese 13 kilometrov.
Še opozorilo: domačini pravijo, da se pod Virnikovim Grintovcem potika tudi medved. Nekaj previdnosti ne bo odveč, pametno je biti nekoliko glasnejši. Med Virnikovim Grintovcem in Pristovškim Storžičem pa rastejo tudi gobe. Na avstrijski strani so sicer omejitve glede nabiranja nekoliko strožje, ponekod ga lastniki gozdov prepovedujejo.
Ob poti proti planini Roblek se odpre ta pogled na Virnikov Grintovec. Na poti pristopa tako lepega ni.
