Sreda, 9. 4. 2025, 4.00
3 dni, 21 ur
Nepozaben spomin na deževno nogometno pravljico v Celju
Čudež v Celju, Italijani so bili v šoku

Sloviti italijanski vratar Gianluigi Buffon je pred 21 leti v Celju izkusil nenačrtovan poraz proti Sloveniji.
Pisal se je 9. oktober 2004. Plečnikov stadion za Bežigradom je bil že preveč dotrajan, da bi še lahko gostil reprezentančne tekme, v Ljudskem vrtu pa še niso začeli brneti gradbeni stroji v sklopu projekta Ring, tako da je slovenska nogometna reprezentanca za nekaj let našla svoj dom v Celju. Pred 21 leti je v kvalifikacijah za SP 2006 gostila svetovno velesilo Italijo. Dosegla je enega največjih podvigov, pravcati čudež. Pod taktirko Branka Oblaka je namreč po nepozabnem zadetku Boštjana Cesarja v deževnem vremenu premagala azzurre (1:0), ki so dve leti pozneje v Nemčiji postali svetovni prvaki in na poti do veličastne krone po knežjem mestu sploh niso več izgubili.
Branko Oblak je 9. oktobra 2004 v knežjem mestu presenetil večkratne svetovne prvake.
Celjski stadion je v zgodovini gostil že veliko odmevnih tekem. Tako klubskih kot reprezentančnih. Pri zadnjih še kako odmeva tista, ki sta jo 9. oktobra 2004 v kvalifikacijah za SP 2006 odigrali Slovenija in Italija. Varovanci Branka Oblaka so takrat presenetili favorizirane zahodne sosede, z zadetkom Boštjana Cesarja zmagali z 1:0, italijanski zvezdniki, ki so takrat spadali v sam svetovni nogometni vrh, pa kar niso mogli verjeti, kaj se jim je zgodilo v Celju.
Srečanje je potekalo v deževnem vremenu, tako da je bilo gledalcem na vzhodni tribuni bistveno manj udobno kot tistim na drugem delu stadiona. Brez strehe nad glavo so se morali znajti po svoje in se z deževnimi kapljami spopasti z dežniki in pelerinami. Za vse, kar so pretrpeli, pa so bili bogato nagrajeni, saj so zaploskali eni najslajših zmag Slovenije, ko se je igralo za točke.
Gol, ki je zaznamoval njegovo kariero
Veselje slovenskih reprezentantov po zadetku Boštjana Cesarja.
Selektor Branko Oblak je proslavljal svojo največjo zmago v tej odgovorni vlogi, 9.250 gledalcev, toliko naj bi se jih po uradnih podatkih zbralo v knežjem mestu, pa je zavriskalo od sreče v 84. minuti, ko je rezervist Boštjan Cesar, ki je v igro vstopil le osem minut pred tem namesto poškodovanega Željka Mitrakovića (ta je vskočil namesto manjkajočega kapetana Aleksandra Knavsa in ga do usodne poškodbe odlično nadomestil v ekipi), po podaji Nastje Čeha z glavo matiral Gianluigija Buffona in popeljal Slovenijo do dragocene zmage.
"To je bil zagotovo gol, ki je zaznamoval mojo kariero. Seveda nisem pričakoval, da bom prav jaz tisti, ki bo odločil tako pomembno tekmo. In neverjeten občutek je bil, ko sem zatresel mrežo Gianluigija Buffona in smo nekoliko nepričakovano osvojili tri točke. Škoda je le, da smo po tej tekmi začeli igrati slabše in kmalu zapravili priložnost za uvrstitev na svetovno prvenstvo," je junak srečanja Cesar nekaj let pozneje povedal za Sportal. Sloveniji se v kvalifikacijah za SP 2006 ni posrečilo, osvojila je četrto mesto, Cesar, zdajšnji trener NK Maribor, pa je sčasoma postal rekorder Slovenije – prvi nogometaš, ki je zbral v državnem dresu trimestno število nastopov.
Azzurri so tako pred 21 leti v Celju doživeli nepričakovan poraz. Čeprav so nastopili z imenitno zasedbo, v kateri so bili poleg vratarja Buffona tudi takšni velemojstri, kot so Alessandro Nesta, Fabio Cannavaro, Francesco Totti in Gennaro Gattuso, če jih naštejemo le nekaj, so ostali brez načrtovanih točk. To je bil šok za tako veliko nogometno nacijo, kot je Italija.
Azzurri so leta 2006 postali svetovni prvaki v Nemčiji.
Zgodil se je čudež v Celju, Slovenija je vzela mero prvemu favoritu kvalifikacijske skupine. Kot da bi ta poraz še dodatno razbesnel Italijane in pri njih sprožil najvišjo raven pripravljenosti, saj so po neuspehu v Celju preskakovali ovire kot po tekočem traku in izjemno obdobje sklenili z zmago v finalu svetovnega prvenstva 2006 v Berlinu, kjer so po strelih z bele točke ugnali Francijo. Od šoka v Celju pa do evforičnega proslavljanja naslova svetovnega prvaka niso izgubili niti ene tekme.
To je še do danes edina zmaga Slovenije v kvalifikacijah nad izbrano vrsto iz države, ki se lahko pohvali z naslovom svetovnega prvaka.
Kdo je 9. oktobra 2004 nastopil za Slovenijo proti Italiji? To čast in veselje so izkusili B. Mavrič, Karić (od 69. Dedić), M. Mavrič, Mitraković (od 76. Cesar), Šukalo, Komac, Pokorn, Sešlar, N. Čeh (od 88. Lazić), Ačimović in Šiljak.
In postava Italije? Buffon, Bonera, Zambrotta, Cannavaro, Nesta, Camoranesi (od 83. Di Vaio), Gattuso, De Rossi, Esposito (od 68. Fiore), Totti in Gilardino (od 68. Toni).
Celjani v tej sezoni v konferenčni ligi doma sploh še niso izkusili grenkobe poraza.
V Celju se je tako na stadionu Z'dežele že zgodil nogometni čudež, v katerem so Italijani izkusili grenkobo poraza. Kar je pred 21 leti uspelo Oblakovi četi na takrat poimenovani Areni Petrol, bo poskušala v četrtek ponoviti še celjska zasedba. Vodi je neustrašni Albert Riera, ki želi ostati zvest svoji nogometni filozofiji in se proti Fiorentini – enemu največjih favoritov za osvojitev konferenčne lige, nenazadnje so vijolice iz Toskane že dvakrat zapored zaigrale v finalu omenjenega tekmovanja – predstaviti z odprtim in napadalnim nogometom.
Morda pa se ponovi celjski čudež in bodo tokrat poraz objokovali Moise Kean, David De Gea, Nicolo Zaniolo, Robin Gosens ter preostali asi serie A. Kdo ve, nogometna žoga je pregovorno okrogla …