konferenčna liga
NK Olimpija
Torek, 18. 2. 2025, 19.00
2 uri, 6 minut
Dalibor Radujko
Nekdanji junak in kapetan Olimpije, ki je čez noč postal grešni kozel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Dalibor Radujko je med letoma 2010 in 2012 nosil dres Olimpije, pri zmajih pa je nosil tudi kapetanski trak.
Nogometaše Olimpije v četrtek čaka zgodovinska tekma. V polnih Stožicah, vstopnice se prodajajo kot vroče žemljice, bodo proti Borcu iz Banjaluke lovili preboj med 16 najboljših v konferenčni ligi. Za napredovanje bodo nujno potrebovali prepričljivo zmago. Zelo prav bi jim prišla takšna, kakršno so zmaji dosegli pred 14 leti. Takrat so se razveselili edine domače zmage nad predstavnikom BiH v Evropi. V Stožicah so nadigrali Široki Brijeg (3:0), Dalibor Radujko, takratni kapetan Olimpije, pa je dosegel kar dva zadetka. Kako se gostobesedni Primorec spominja dvoboja in kaj počne danes?
Prejšnji teden so zmaji v četrtek ostali praznih rok v Bosni in Hercegovini. Na gostovanju v deževni Banjaluki, kjer je soigralce pustil na cedilu Raul Florucz, po njegovem rdečem kartonu pa je do takrat nenevaren Borac začel pritiskati na vrata Matevža Vidovška in ga v sodnikovem podaljšku prek slovenskega legionarja Sandija Ogrinca tudi premagal (1:0), se ni govorilo le o porazu zeleno-belih.
Nogometaši Olimpije so v Banjaluki objokovali negativen rezultat, navijači pa katastrofalen in vse prej kot udoben sprejem tamkajšnjih policistov.
Odmevalo je tudi nezadovoljstvo navijačev, v BiH jih je odpotovalo kar okrog tisoč, ki so jih pričakali surovi ukrepi tamkajšnje policije, v katerem so se privrženci Olimpije počutili opeharjene za lepši občutek zgodovinskega gostovanja v mestu ob reki Vrbas. Po tekmi je bilo zaznati razočaranje tako s strani igralcev kot tudi navijačev, še tako večja pa sta postali vnema in motivacija, da zeleno-beli vrnejo Borcu milo za drago, v Stožicah, kjer se glede na izdatno prodajo vstopnic pričakuje krepko nad deset tisoč gledalcev, pa proslavljajo napredovanje med najboljših 16.
Radujko: V Ljubljani je bil nogometni bum
Vratarja Širokega Brijega je v Stožicah matiral dvakrat v uvodnih 18 minutah.
Zmaji morajo tako na povratni tekmi play-offa za osmino finala nujno premagati tekmeca iz Bosne in Hercegovine. Še kako bi jim prišla prav zmaga, ki jo je Olimpija dosegla leta 2011, ko se je znesla nad Širokim Brijegom (3:0). To je tudi edina zmaga zmajev proti predstavnikom iz BiH. Leta 2010 je denimo doma izgubila proti Širokemu Brijegu (0:2), deset let pozneje pa jo je v slabo voljo spravil še Zrinjski (2:3), in to za nameček ravno pod vodstvom Mladena Žižovića, zdajšnjega stratega Borca.
"To je bilo prelepo obdobje. Olimpija je bila v vzponu, takrat je nekaj naredila tudi v Evropi. Prisoten je bil velik nogometni bum v Ljubljani. Igrali smo lep nogomet, dva zadetka sem dosegel kot kapetan," se 39-letni Dalibor Radujko, nekdanji slovenski nogometaš, ki je pred poldrugim desetletjem v Stožicah nosil kapetanski trak, spominja dvoboja s Širokim Brijegom (3:0).
Zmaji so 7. julija 2011 odpravili Široki Brijeg s 3:0. To je še do danes edina domača zmaga Olimpije v Evropi proti predstavniku BiH.
"Vem, da smo jih demolirali. Posest žoge je bila 65:35 v našo korist. Deklasirali smo jih, niso imeli nobene možnosti. Vse smo v svojo korist rešili že v prvem polčasu (Radujko je dosegel oba zadetka za prednost 2:0, op. p.), lepo je bilo. Stadion je bil dokaj poln, lepo vzdušje je vladalo. Imeli smo samozavest. Že na prvi tekmi (0:0 v Hercegovini, op. p.) smo vedeli, da bomo v Ljubljani napredovali," se je spomnil tudi na gostovanje v BiH in našel nekatere vzporednice s tem, kar je Olimpija doživela prejšnji teden v Banjaluki.
Olimpija : Široki Brijeg 3:0 (2:0)
Strelca: Radujko 15., 18., Vršič 49.
Olimpija: Džafić, Jović, Anđelković, Sretenović, Salkič, Vršič, Radujko, Lovrečič, (od 72. Ranić), Fink (od 46. Omladič), Škerjanc, Valenčič (od 85. Smiljanić)
"V Bosni je težko igrati. Igrišča so težka, Slovenci pa smo vajeni, ne bom rekel ravno idiličnih, ampak dosti boljših igrišč. Ima pa lahko tudi Olimpija samozavest in podzavestno pričakuje napredovanje. Razlika med njo in Borcem je bila namreč, ko Raul še ni prejel rdečega kartona, očitna. V Ljubljani sem igral tri leta, vem, kaj pomenijo Stožice. Trenutna Olimpija zna igrati, ima zadostno kapaciteto za napredovanje."
Uprava Olimpije sploh ne ve, kdo je
Ko je nosil dres Olimpije, so si zmaji v 1. SNL prislužili vzdevek "slovenske Barcelone". Tako je po večnem derbiju z Mariborom proslavljal rojstvo otroka.
Četrtkov spektakel v Stožicah bi si rad ogledal v živo, a ga nanj ni noben povabil. "Marsikatero tekmo bi si ogledal v Ljubljani, a pri Olimpiji verjetno po nekaj letih sploh nihče ne ve, da si bil tam. Uprava Olimpije sploh ne ve, kdo sem. Nimajo arhiva, ne vedo, da sem bil kapetan Olimpije. To je ta žalost nogometa," ni vseeno Radujku, ki bi zaradi vsega, kar je nekoč prispeval Olimpiji, pričakoval kakšno povabilo. Lahko bi tudi odšel v Ljubljano in si plačal vstopnico, a tega noče storiti. "Nočem biti aroganten, a nek renome bi rad obdržal," je ponovil, da bi rade volje odšel v Stožice, a je realnost povsem drugačna.
Ko je nosil dres Olimpije, so si zmaji v 1. SNL prislužili vzdevek "slovenske Barcelone". "To nas je motiviralo. Čutili smo, da igramo všečen nogomet, ki ga je takrat v Sloveniji igral le malokdo. Vseeno višje od drugega mesta ni šlo. Maribor je bil superioren, osvajal točke tudi na manjših tekmah in postal prvak, mi pa smo živeli le za derbi. Igrali smo najlepši nogomet, si zaslužili tudi kaj več, a je bila realnost le drugo mesto," se spominja dobrega sodelovanja s trenerjem Dušanom Kosićem in kondicijskim trenerjem Martinom Magistrom.
Olimpija je leta 2011 končala evropsko pot proti dunajski Austrii.
"Lepo je bilo hoditi na treninge. Vse je bilo, kot je treba. Zdaj pa vidite, kaj se dogaja pri Domžalah. Plače so začele zamujati. Kar naenkrat pride druga realnost," je dodal zvezni igralec, ki je leta 2010 pomagal Kopru do edinega državnega naslova, nato pa se je preselil v Ljubljano.
"Žal vedno iščejo nekoga, da bi ga okrivili, sebe pa počistili"
Olimpijo je zapustil leta 2012, pred tem je ostal še brez vloge kapetana. "Žal mi je bilo, da sem zapustil Ljubljano, a takrat se je pri Olimpiji veliko menjalo. Prihajali so novi, v ekipi pa so določili nekaj grešnih kozlov. Kot kapetan sem se odločil, da bom prevzel vlogo kozla in zapustil klub. To pa zato, ker sem hotel v dobro Olimpije, da ne bi bilo preveč drame. Pri Olimpiji je bila vedno neka drama, takrat pa je resnično niso potrebovali. Pri Olimpiji sem preživel lepa leta. Kluba nisem hotel zapustiti z negativno energijo. Konec koncev je prišel nov trener in želel, da bi ostal. Ko pa je pred tem znak za moj odhod dala uprava, sem čutil neko negativno energijo. Zato sem se raje, ko sem prejel konkretno ponudbo velenjskega Rudarja, odločil za menjavo okolja," je Ljubljano zamenjal za slovensko prestolnico lignita.
Olimpijo je leta 2012 zapustil kot grešni kozel.
"Vedno sem se boril za pravico, potem pa je vselej tako, da tisti, ki to naredi, potegne kratko. No, to sem bil jaz."
Kaj pa je šlo tako narobe, da je postal v Ljubljani "grešni kozel"? "Olimpija ima veliko bazo navijačev, prihaja iz velikega mesta z velikimi sponzorji. Vsak zahteva svojo nagrado. Če rezultati niso dobri, smo krivi igralci. Žal vedno iščejo nekoga, da bi ga okrivili, sebe pa počistili. To je slovenski nogomet. Dokler jim kdo tega ne pove, jaz pa sem vedno vsem povedal tisto, kar mislim ... Tudi navijačem, upravi Olimpije, takratnemu športnemu direktorju Ačimoviću … Pa ni bilo nič zlonamernega, a vedno sem se boril za pravico, potem pa je vselej tako, da tisti, ki to naredi, potegne kratko. No, to sem bil jaz. Danes lahko vsakemu pogledam v obraz, vprašanje pa je, ali lahko tudi drugi meni. Vendar ni zamere. Klubu Olimpija želim vse najboljše. Vedno navijam zanj, le takrat ne, ko igra s Koprom (smeh, op. p.)," vendarle največjo strast doživlja do Kopra, kjer je tudi začel nogometno pot in se tudi razveselil edine državne lovorike.
Kariero sklenil v Švici, zdaj pa je …
Leta 2012 se je iz Olimpije podal v Velenje, nosil dres Rudarja do leta 2015, se nato za kratek čas vrnil v Koper, pozneje pa nadaljeval kariero še v nižjih ligah v Italiji in Švici, kjer si je pri 37 letih huje poškodoval koleno in predlani tudi uradno sklenil nogometno pot. "Ko prideš v ta leta, začneš razmišljati bolj modro. Vse, kar se zgodi, se zgodi z razlogom. Vendar so se vse stvari postavile na svoje mesto, saj se mi je to zgodilo v tujini, kjer si zavarovan in nisi pri zdravljenju, operacijah in fizioterapijah prepuščen sam sebi," je tako kariero leta 2023 končal pri švicarskem tretjeligašu Kriens.
Leta 2010 je postal slovenski prvak v dresu matičnega kluba Kopra.
Kaj počne 39-letni Primorec danes? "Zdaj sem trener pri Dekanih, kjer vodim mladinsko vrsto U-19. V Sloveniji v trenerskem svetu žal ne vladajo pravi pogoji. Finančno je to zelo smešno, saj smo prepuščeni sami sebi. Premalo se vlaga, premalo imamo podpore občin. Tako pri delu prevlada ljubezen do nogometa. Dobiš namreč nekaj, tu so še potni stroški, a to za pravo življenje ni realno," še koleba med tem, ali nadaljevati v trenerskem svetu ali pa povsem zapustiti nogomet in se zaposliti kje drugje. Časa za razmislek ima še veliko. Rok si je postavil do junija.
Rad posnema ideje Victorja Sancheza
Victor Sanchez lahko Olimpijo v četrtek popelje v osmino finala konferenčne lige.
Je trener Olimpije Victor Sanchez nogometni strokovnjak po njegovem okusu? "Je. Vsi dobro poznamo španski nogomet. Španski trenerji želijo igrati nogomet, imajo idejo več od nas preostalih. Odvisno pa je od trenerja, ali zna te ideje obrazložiti igralcem do te mere, da ga začutijo. Pri Sanchezu smo videli, da to zmore. To mu je uspelo. Že lep čas se čuti dobra energija pri Olimpiji. Že pod vodstvom Riere je bila Olimpija všečna, tako da je nekaj na španskih trenerjih in slovenskem nogometu. Nič me ne moti, če kopiramo njihove ideje. Saj na koncu koncev vsi radi gledamo dober nogomet," je tudi opozoril na nehvaležnost nogometa, s katero bi se lahko v primeru neugodnega rezultata v četrtek spopadel tudi Španec.
Borac prihaja v Ljubljano s tesno prednostjo. V Stožicah ga bo spremljalo tudi dobrih tisoč navijačev.
"Sanchez je zagotovo dober trener, če pa bo Olimpija izpadla, se bodo začeli spraševati, ali je dovolj dober. Če v Banjaluki ne bi bilo rdečega kartona Raula, bi bilo drugače. A potem vidite, kako lahko ena malenkost spremeni potek srečanja. In da se potem začne dvomiti v koga, da se kdo čez noč iz junaka spremeni v bedaka. Upam, da se to ne bo zgodilo," želi Olimpiji v četrtek dober rezultat in napredovanje v osmino finala. Trdno verjame, da so zmaji tega proti predstavniku BiH še kako sposobni. Tako kot so bili pred 14 leti, ko so doma nadigrali Široki Brijeg.
