Torek, 10. 12. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Intervju selektorja Slovenije za Planet TV
Matjaž Kek povedal, zakaj je Slovenija ostala brez evropskega prvenstva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,48
18
S selektorjem slovenske nogometne reprezentance Matjažem Kekom, ki smo ga gostili v studiu Planet TV, o iztekajočem se letu, v katerem je bil s Slovenijo neuspešen v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020, slovenski ligi in še čem.
Leto 2019 se izteka. Slovenija v njem ni bila uspešna, saj je ostala brez tako želene uvrstitve na evropskem prvenstvu 2020. Ste analizirali opravljeno in kaj ste ugotovili?
Časa za analize je bilo dovolj. Glavna dejstva so že na papirju. Že večkrat sem povedal, da cilj ni bil dosežen, a evropsko prvenstvo ni bil pogoj. Ostajam pri tem, da je bilo nekaj dobrih stvari, a tudi nekaj takšnih, s katerimi ne moremo biti zadovoljni.
Se je bilo z neuspehom v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 težko sprijazniti?
V določenem trenutku so bila pričakovanja, povezana z mojim imenom, prevelika. Zagotovo, da sem bil razočaran. Tudi moj cilj je bil, da bi se uvrstili na veliko tekmovanje. Je pa naša skupina pokazala, da je vprašanje, ali so bila naša pričakovanja objektivna.
Je to, kar ste s Slovenijo v preteklosti že dosegli, za vas prednost ali utež?
Prednost je lahko samo izkušnja, ki sem jo s tem pridobil. Drugo pa je znanje, ki ga imaš ali pa ne. Povezovati zdajšnjo zgodbo z uspehi, ki si jih naredil v preteklosti, nima smisla. Na stari slavi se ne da živeti.
Po koncu kvalifikacij je bilo povedanega že veliko. Mnogi so se vračali na oktober in tekmo proti Makedoniji v Skopju, kjer smo izgubili.
Tista tekma je bila ključna za nadaljnji razvoj in same uvrstitve na evropsko prvenstvo. To je bila tekma, ki smo jo odigrali nerazumljivo slabo. Niti fizično niti psihično nismo bili na dovolj visoki ravni. To je bila tekma, ki je bila v senci razprodanega spektakla proti Avstriji, ki je tri dni pozneje sledil v Stožicah. V Skopju nismo bili dovolj dobri. Nismo si zaslužili kaj več od poraza, ki smo ga doživeli.
Kako prenašate kritike, ki so letele na vaš račun?
Kritike so sestavni del našega življenja. Ko izgubiš, seveda ne moreš biti zadovoljen in ne moreš ubežati kritiki. Sprejemam jo kot del posla. V preteklosti je bila zame izredno dobrodošla. Pogostokrat sem bil zaradi kritik močnejši. Seveda je dobro, če so kritike podkrepljene z dejstvi in niso na osebni ravni, toda v tem položaju, v tem poslu moraš kritike jemati kot sestavni del posla. Sem dovolj objektiven, da znam kritiko sprejeti.
Slovenija ima Jana Oblaka in Josipa Iličića. Je v letu, ki se izteka, dobila še koga?
Morda je to, da se nekatere preveč omenja, problem. Nekoč sta bila to Milivoje Novaković, Kevin Kampl, pa pred njima še kdo. V preteklosti je bila reprezentanca morda celo bolj homogena, kot je zdaj, a hierarhija obstaja. Je pa res, da tekme ali kvalifikacij ne more odločiti nihče sam. Ob mojem prihodu je bilo jasno, da zaradi časovne stiske ne bom imel veliko možnosti za uigravanje. Moral sem črpati iz selekcije, ki je bila dobra in narejena. Zraven so vsi najboljši, kar smo na nekaterih tekmah tudi pokazali. Za kaj več kot to, kar smo dosegli, pa je bilo preveč nihanja med samimi tekmami, kaj šele od tekme do tekme.
Milivoje Novaković, vaš zdajšnji tesni sodelavec, je pred časom dejal, da njihova generacija ni imela mobitelov, medtem ko so ti zdaj del vsakdana zdajšnjih fantov.
To so stvari, ki so prisotne v vsakodnevnem življenju. Pri mladih, malo manj mladih. Pri meni, tudi pri vas. To so stvari, ki jih je treba sprejeti in jih usmeriti v pravo smer, ne pa iz njih delati težav. Tega se pač ne da spremeniti.
V letu 2020 ste si zaželeli močnih prijateljskih tekem in kakovostnih nasprotnikov. Prvi tekmec je že znan. To je Turčija.
Mislim, da je to edino logično. Že zadnja tekma proti Poljski je bila na ravni, ki lahko pokaže, kaj je dobro in kaj slabo. Vse drugo je lahko metanje peska v oči in razmišljanje, ki ti ne prinese nič dobrega. Ne bi se strinjal glede prijateljskih tekmah. Mi nismo v položaju, da bi lahko govorili o prijateljskih tekmah. Za nas mora biti vsaka tekma kvalifikacijska. To je filozofija, ki jo bom poskušal prenesti na igralce.
Koliko spremljate nogometaše v prvi slovenski ligi?
Tudi s pomočjo vaše televizije precej. Človek ima možnost, da pogleda, kar ga zanima. Tukaj čas ni problem. Imam tudi sodelavce, ki imajo dovolj znanja, da pogledajo kako tekmo. Razumem navijače slovenskih klubov, ki si želijo, da bi bili tudi njihovi ljubljenci reprezentanti. Moje mnenje je, da nihče, odkar sem spet selektor, ni bil namerno zapostavljen. Že selekcija, ki smo jo opravili v Španiji, je pokazala, da imamo igralce, ki so potencial in lahko ob normalnem razvoju konkurirajo za najboljšo reprezentanco. Je pa tudi res, da v slovenski ligi trenutno nihče zelo ne izstopa. V naši ligi so imeli v določenih trenutkih glavno besedo predvsem tujci.
V letu 2019 je priložnost v reprezentanci iz prve slovenske lige dobil samo Luka Zahović. Imajo igralci iz tujine prednost?
Ne, zakaj bi jo imeli, ampak govorimo o igralcih, ki igrajo za slovensko reprezentanco. Deljenja na tuje in domače ni. Večina nogometašev, ki prihajajo iz tujine, so produkt naših selekcij in naše lige, ki je zelo razvojna in daje možnosti za napredek. Je pa res tudi to, da iz nje nogometaši hitro odhajajo v tujino. Adam Gnezda Čerin je bil najprej naš, domač, že čez 14 dni pa je igral v tujini.
Upam, da bo naša liga, ki na trenutke kaže že izjemno kakovost, še boljša in bodo v ospredje prišli slovenski nogometaši. Če bo tako, ne vidim razloga, zakaj ne bi prišli v reprezentanco. Tako je bilo moje mnenje pred 20 in 10 leti, takšno je tudi danes. V slovenski ligi lahko vidimo izredno kakovostne tekme. Tako je bilo tudi letos.
Kaj bi svetovali mladim nogometašem? Odhod na tuje ali ostanek v domačem okolju? Kaj je prav in kaj ni?
Posploševati je izredno težko. Gre za problem, ki je različen od igralca do igralca. Najprej bi vsem svetoval predvsem to, da poslušajo trenerje, ki jih najbolj poznajo in imajo željo, da jih spravijo na višjo raven. Kakovostno pripravijo. Po eni strani je logično, da fantje zaradi ugodnejših finančnih možnosti prestopajo v tujini, a obstaja kar nekaj primerov, ki so potrdili, da so v tujino odšli prehitro. Zunaj je težko, tam je dosti močnejša konkurenca. Obstajajo pa seveda tudi igralci, ki so šli v tujino in se tam razvili. Treba je gledati od igralca do igralca. Ni treba posploševati, a naša liga je dokaj primerna za razvoj mladih.
Katera je najbolj pozitivna plat slovenske lige?
Liga je dobro organizirana. Igra se v dobrih pogojih. V določenih finančnih okvirih je seveda neprimerljiva z ligami, o katerih razmišljamo in je v njih tudi dosti naših igralcev. Liga je zaradi tega, ker v njej ni preveč pritiska, primerna za razvoj, kar pa seveda ne pomeni, da je to alibi za nedelo. Mlade selekcije Slovenije dokazujejo tudi to, da se lahko kosajo z vrstniki iz najmočnejših nogometnih držav. Problem slovenskega nogometa je prehod iz mlajših selekcij na člansko raven. Na primer prehod iz reprezentance do 19 let, prek selekcije do 21 let in potem članske, najboljše reprezentance.
Morda bi bilo dobro, če bi dobili še kako selekcijo. Denimo tisto do 20 let. Druga stvar je delo v klubih. Na žalost je to pogostokrat omejeno s financami, a mislim, da je v Sloveniji dovolj dobrih strokovnjakov, ki so se dokazali. Pogoji so prav tako dobri. Slovenska liga je takšna, kot je. Pogostokrat je predstavljena v negativnem kontekstu, a v določenem, lepše zapakiranem produktu bi bila še bolj gledljiva.
Dosti k temu pripomorejo tudi prenosi tekem v živo, a manjka kulisa. Če pogledamo prejšnji, zadnji prvenstveni krog, ko so bile tekme razpotegnjene od enih popoldne do večera. Ob takšnih vremenskih razmerah je na naših štadionih vprašanje nekaj drugega. Je pa bilo tudi letos nekaj zelo gledljivih tekem. Vrnitev Mure je zagotovo velik plus. Osebno se veselim tudi vrnitve Kopra in Gorice. To so tradicionalni centri, ki so dajali pečat, kar pa ne pomeni, da ne more uspeti tudi kakšen Aluminij. Kakšna manjša, a organizirana, zagnana sredina.
Kaj pa so negativne plati prve slovenske lige?
Finance. Dolgo časa sem bil na Hrvaškem in vem, kako je tam. Ta liga z našo glede financ ni primerljiva. Ne samo, kar se tiče vodilnih klubov, ampak tudi tistih spodaj. Pri nas je zaznati večjo zagnanost manjših sredin in določen upad tradicionalnih sredin, kot sta Koper in Gorica. Je pa primer Mure pokazal, da se da tudi z omejenimi finančnimi sredstvi postoriti veliko.
Kako ste videli slovensko ligo, izenačenost na vrhu je precejšnja. Kaj lahko pričakujemo v drugem delu sezone?
Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo. Pred nami je prestopni rok, ki je za vse trenerje na teh prostorih velik problem. Sam sem imel s tem veliko težav na Rijeki, kjer smo morali na vsake pol leta na novo postavljati ekipo. Tako je tudi pri nas. Klubi igrajo od prodaje. Ni možno pripeljati tako dobrih okrepitev, ki bi nadomestile tiste, ki so odšli. Zato se je treba posvečati temu, da sam vzgajaš nove fante. Mladinci Domžal so proti Portugalcem pokazali zelo gledljivi tekmi. Stanje po jesenskem delu je realno.
Olimpija je zasluženo na vrhu. Maribor je morda za mnoge razočaranje, a treba je vedeti, kaj pomeni zgodnje igranje v Evropi. Ne dveh tekem, kot jih na žalost odigra večina slovenskih klubov, ampak šest, osem tekem. Sezona je dolga in potem se zgodi, da nastopijo težave. To se letos na Hrvaškem dogaja tudi Dinamu, a imajo Zagrebčani tako individualno kakovost, ki je veliko višja od te, ki jo imajo Mariborčani. Vesel sem, da so v Kidričevem naredili tak preskok. Da je tu Mura, ki kroji vrh. Da so v Celju našli formulo med realnostjo in objektivnimi možnostmi. Razočaranje je Rudar, ki je tradicionalna sredina, a tam se bodo morali usesti, razmisliti in najti boljšo pot.
Simona Rožmana, vašega naslednika na klopi Rijeke, spremljate?
Seveda, saj sem del tega kluba. Zelo sem vesel, da mu je uspelo obrniti javno mnenje, ki je za tako mladega trenerja, sploh v taki sredini, zelo pomembno. Seveda je tudi na Reki opazno, da finančne možnosti kluba niso primerljive s časom izpred nekaj let, ampak mislim, da se s trdim, kakovostnim delom, ki ga je on pokazal že večkrat, da narediti marsikaj. Reka je za Dinamom po kakovosti in mislim, da bo to tudi dokazala. Jaz mu kot kolegu, ki dela v meni dobro znani sredini, seveda želim uspeh. Tako zaradi njega kot tudi kluba.
So ga navijači Rijeke sprejeli?
Premagati Hajduk na Poljudu je za Rečane nekaj posebnega. To ni isto, kot če premagaš Dinamo v Zagrebu, ampak nekaj več. S tem je dobil pozitivno energijo, ki jo je potreboval. Vrnila se je tudi navijaška skupina Armada, ki je v času Igorja Bišćana ni bilo, kar ni prav. Bil je drugi in osvojil pokal. Naredil je največ, kar je lahko. Potem se je zgodila kriza in nova menjava trenerja, tako da Rožmanu ni bilo lahko. Pričakovanja so bila velika, saj je Rijeka v preteklosti dosegala res dobre rezultate, kar pa ne pomeni, da jih ne more ponoviti. Jaz ji želim, da jih bo.
Česa si želite od leta 2020?
Kar se tiče zasebnega življenja, seveda zdravja in zadovoljstva v življenju, ki ni lahko in ga moraš jemati takšnega, kot si ga prislužiš. Kar se tiče nogometa, pa predvsem to, da bi bila Slovenija boljša. Enostavno in kratko. Slovenija mora biti boljša. Jaz bom naredil vse, da bo v letu 2020 to tudi bila.
18